KZ-1 člen 47, 47/1, 47/2, 49, 49/1, 308, 308/3, 308/6.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - stranska denarna kazen - obligatornost izreka stranske kazni - premoženjske razmere - višina dnevnega zneska
Pritožba zanemari dejstvo, da je izrek stranske denarne kazni pri obsodbi očitanega kaznivega obligatoren, pri čemer njene višine ne določajo zgolj obdolženčeve neugodne premoženjske razmere. Določata jo teža dejanja in storilčeva krivda (prvi odstavek 49. člena KZ-1), ki sta bili pred sodiščem prve stopnje pravilno ugotovljeni, medtem ko so bile neugodne premoženjske razmere obdolženega po razumljivih razlogih izpodbijane sodbe upoštevane pri določeni višini dnevnega zneska.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSK00064472
Odvetniška tarifa (2015) člen 3.. ZGD-1-UPB3 člen 50, 52, 52/3, 512.. ZPP-UPB3 člen 163, 163/3.
pravica družbenika do informacij in obveščenosti - stroški postopka - določitev vrednosti predmeta odvetniške storitve - pravočasna priglasitev - pravočasna priglasitev stroškov postopka
Poglobljeno poznavanje tematike med družbenikoma ne predstavlja merila, ki bi utemeljevalo višje vrednotenje storitve po 3. členu OT. Glede na okoliščine primera in uporabo tujega jezika zato pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbenemu očitku, da se opravljena odvetniška storitev v tem postopku približuje spodnji meji zahtevnosti in je tako ustrezna osnova za odmero nagrade 500 točk.
ZDZdr člen 42, 42/2, 74, 74/1, 74/1-4, 74/1-5, 75, 75/1.
pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - namestitev v varovani oddelek - načelo najmilejšega ukrepa - psihiatrično izvedensko mnenje
Nasprotna udeleženka potrebuje stalno oskrbo in varstvo v stabilnem in močnem okolju, kjer ni nevarnosti, da bi opuščala zdravila, česar v domačem okolju (ali na drug način kot v SVZ) ni mogoče zagotoviti.
odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - nevložitev napovedane pritožbe
Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa pravilno izpostavilo določbo tretjega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), po katerem lahko sodišče pravno osebo v celoti ali deloma oprosti plačila taks, ji odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo taks le za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka. Procesna predpostavka pomeni, da sodišče ne sme začeti s postopkom, če sodna taksa ni plačana. V konkretnem primeru ne gre za tak primer, saj je bilo oškodovanemu društvu, ki je v skladu s prvim odstavkom 5. člena Zakona o društvih (ZDru-1) pravna oseba zasebnega prava, naloženo plačilo sodne takse iz razloga, ker v kazenski zadevi ob napovedani pritožbi le-te kasneje ni vložil.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga - zamuda roka
Dolžnik ne izpodbija odločilnih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje glede vročitve plačilnega naloga za plačilo sodne takse in izteka roka. Sklicuje se na potrdilo o bolniški odsotnosti odgovorne osebe, vendar ga ne priloži, še manj konkretizira kaj naj bi z njim uveljavljal.
Tožnikovo zdravstveno stanje pri oceni telesne okvare zagotovo ni bilo takšno, da bi za pregled na invalidsko komisijo I potreboval prevoz z reševalnim vozilom in pri tem celo spremljevalca. Ker kaj takega ne izhaja iz listinske medicinske dokumentacije, bi bil upravičen le do povračila stroškov v višini javnega prevoznega sredstva, če bi predložil vozovnico ali potrdilo o ceni na relaciji, ne glede na to, da ga je na pregled pripeljala hčerka z osebnim vozilom.
Ker je bil tožnici v času izdaje izpodbijane sodbe že plačan z izpodbijano sodbo dosojeni znesek 408,88 EUR iz naslova zakonskih zamudnih obresti od zneskov razlik v nadomestilih plač za obdobje od 19. 6. 2017 do 31. 12. 2017, tožnica ni upravičena do ponovnega plačila tega zneska še od toženke. Povsem nepomembno je, da je ta znesek tožnici plačal ZZZS in ne toženka. Pomembno je le, da gre za isto obveznost. Obveznost namreč preneha, ko je izpolnjena (prvi odstavek 270. člena OZ), pri čemer lahko obveznost izpolni ne le dolžnik, temveč tudi kdo tretji (prvi odstavek 271. člena OZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00066179
ZPP člen 212. SZ-1 člen 20, 20/1, 21, 182, 182/1.
upravnik - stroški obratovanja in upravljanja - poslovna stavba - aktivna legitimacija upravnika - višina solastninskega deleža - posebni skupni deli v etažni lastnini - pogodba o medsebojnih razmerjih - višina stroškov - dokazno breme
Tožnica ni dokazala višine spornih stroškov čiščenja skupnih površin in električne energije. Toženka je namreč v postopku na prvi stopnji ugovarjala višini stroškov in navajala, da mora tožnica za dokazilo o višini posameznega stroška na računu oz. delilniku stroškov predložiti račune izvajalcev oz. dobaviteljev. Glede na navedeno bi morala tožnica pojasniti in dokazati, na kakšen način je prišla do iztoževanih zneskov. Dokazati bi torej morala tudi, da so bili računi dobaviteljev in izvajalcev res izdani v zatrjevani višini. Tega dokaznega bremena pa tožnica ni zmogla, saj računov dobaviteljev in izvajalcev za stroške obratovanja in vzdrževanja ali kakšnega drugega dokaza, iz katerega bi izhajalo, da je toženki stroške upravičeno zaračunala v iztoževani višini, ni predložila.
Sodišče je pravilno ugotovilo, da so lahko okoliščine, povezane z delovnim okoljem, predmet morebitnih individualnih delovnih sporov, ne pa predmet ugotavljanja začasne nezmožnosti za delo v socialnem sporu. Kot je bilo že večkrat pojasnjeno, nestrinjanje in nezadovoljstvo stranke s podanim izvedenskim mnenjem, le-temu ne more odvzeti veljave in vzpostaviti vsebinskega razloga za drugačno odločitev.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/2.
odločitev o stroških postopka - nagrada in stroški izvedenca - materialni stroški izvedenca - dopolnilno izvedensko mnenje
Utemeljen je pritožbeni ugovor glede višine priznanih materialnih stroškov izvedenca. Pri izdelavi dopolnilnega izvedenskega mnenja ni potrebno ponovno kopiranje oziroma tiskanje celotnega prvotnega mnenja.
KZ-1 člen 20, 20/2, 228, 228/1. ZKP člen 3, 3/2, 371, 371/1, 371/1-11, 383, 383/1.
kršitev pravil postopka (nejasen izrek, izrek v nasprotju z obrazložitvijo) - izrek nasprotuje samemu sebi in razlogom sodbe - nasprotja v izreku - gotovost - domneva krivde - verjetnost - obsodilna sodba - prepričanje - kaznivo dejanje poslovne goljufije - razveljavitev sodbe - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
V skladu z določbo drugega odstavka 3. člena ZKP sme sodišče obdolženca obsoditi samo, če je prepričano o njegovi krivdi. Potrebna je torej gotovost, da je dejansko izvršil očitano dejanje, in ne zgolj verjetnost krivde oziroma domneva, kot izhaja iz povzetega izreka izpodbijane sodbe. Besedna zveza "da bi naj" namreč pomeni izražanje domneve1, v obliki pogojnega glagolskega naklona, ki opisuje neresničen, nedejanski dogodek oziroma dejanje, ki bi se lahko zgodilo. Slednje pa, upoštevaje citirano določbo drugega odstavka 3. člena ZKP ter vrste in naravo sodb, ne more biti podlaga obsodilni sodbi.
prodaja nepremičnine v stečaju - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - ugovor dolžnika - pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca - obseg preizkusa - plačilo kupnine za nepremičnino
Po določbi drugega odstavka 342. člena ZFPPIPP sodišče v primeru, ko je predmet prodajne pogodbe nepremičnina, po plačilu kupnine na predlog upravitelja izda sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, s katerim odloči, da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca. Sodišče lahko pri izdaji tega sklepa presoja le, ali so izpolnjeni pogoji za vknjižbo, torej, ali je bila plačana kupnina.
oprostitev plačila sodne takse - taksna oprostitev na podlagi zakona - brezplačna pravna pomoč
Po tretjem odstavku 10. člena ZST-1 je plačila sodnih taks oproščena stranka za postopek, za katerega ji je bila dodeljena redna ali izredna brezplačna pravna pomoč po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49, 49/2, 49/3, 49/5.
stroški izvedenca - nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Sodišče prve stopnje je nepravilno dvojno priznalo nagrado za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije. Dodatna dokumentacija (zdravstveni karton) je bil namreč pridobljen zgolj enkrat in v tem primeru je torej mogoče le enkrat priznati nagrado za zbiranje dodatne dokumentacije. Dodatno dokumentacijo pa sta morala preštudirati oba izvedenca, kar pomeni, da sta za študij dodatne dokumentacije upravičena oba.
V primeru stroškov za poštne storitve je treba uporabiti peti in ne drugi odstavek 49. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih.
ugovor zoper sklep o izvršbi - neposredno izvršljiv notarski zapis - hipoteka
Pri predmetni izvršbi gre za realizacijo zastavne pravice. Hipoteka je vezana na nepremičnino pri kateri je vpisana in ne na osebo oziroma lastnika nepremičnine.
ZFPPIPP člen 14, 14/2-3, 132, 231, 231-3, 280. ZPP člen 13, 13/1, 206, 206/1-1, 208, 208/2.
predhodni stečajni postopek - predlog upnika za začetek postopka osebnega stečaja - prekinitev postopka - predhodno vprašanje - prekinitev postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - pravnomočno rešeno predhodno vprašanje - vezanost sodišča na odločitev o predhodnem vprašanju na matičnem področju - razlogi za prekinitev postopka - vložitev predloga za dopustitev revizije
Upnik obstoj svoje terjatve zoper dolžnika dokazuje s pravnomočno sodbo. Gre torej za judikatno terjatev, glede katere ne more biti dvoma o njenem obstoju. O predhodnem vprašanju obstoja odškodninske obveznosti dolžnika je bilo tako na matičnem področju že odločeno z učinki pravnomočnosti.
Kadar se pri odločanju o kakšnem drugem zahtevku vprašanje, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno, pojavi kot predhodno, je sodišče na pravnomočno odločbo vezano. Sodišče o tem vprašanju ne sme znova odločati, temveč mora prejšnjo sodbo vzeti za podlago svoje odločitve.
poplačilo kredita - premoženjska razmerja med zunajzakonskima partnerjema - osebni dolg izvezakonskega partnerja
Ker je tožnik med zunajzakonsko skupnostjo in po njenem razpadu poplačal poseben dolg toženke z najetjem kredita, ki ga je odplačal delno med obstojem zunajzakonske zveze in delno po razpadu, je upravičen do povračila tistega dela, ki odpade na poseben dolg toženke.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - odškodnina zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - določitev višine odškodnine
Glede na to, da je bil postopek za preklic pogojne obsodbe in prednostno sojenje brez nepotrebnega odlašanja za tožnika izjemnega pomena in neprecenljiv za vzpostavitev stikov z otrokoma, saj se je izkazalo, da le preko tega postopka lahko (še) uresniči z mednarodnimi konvencijami, Ustavo RS in s pravnomočno sodno odločbo zagotovljeno pravico do družinskega življenja s svojima otrokoma, je tožnik ob še ostalih ugotovljenih okoliščinah ter zakonskih določbah o višini odškodnine iz 16. člena ZVPSBNO, ki jih je sodišče prve stopnje korektno in pravno pravilno upoštevalo, upravičen do prisoje najvišjega limitiranega zneska odškodnine.
Sklep o podaljšanju pripora Okrožnega sodišča v Celju opr. št. II Ks 82594/2022 z dne 17. 1. 2023 ni bil spremenjen, temveč je bil samo razveljavljen. To pomeni, da pripor, ki je bil pravnomočno odrejen zoper obdolženca, ni bil odpravljen. To je razlog, zakaj je obdolženec do vnovične odločitve o predlogu za podaljšanje pripora ostal v priporu.