gospodarski spor majhne vrednosti - zavrnitev predloga za podaljšanje roka - pritožba zoper sklep - nedovoljena pritožba - napačen pravni pouk - zavrženje pritožbe
V 447. členu ZPP je določeno, da je v sporih majhne vrednosti dovoljena posebna pritožba samo zoper sklep, s katerim je postopek končan. Druge sklepe, zoper katere je po tem zakonu dovoljena pritožba, je mogoče izpodbijati samo s pritožbo zoper odločbo, s katero je končan postopek. Z izpodbijanim sklepom se postopek ni končal, zaradi česar pritožba ni dovoljena in jo je potrebno zavreči.
Sodišče z napačnim pravnim poukom stranki ne more dati pravice do pritožbe, če zakon take (samostojne) pritožbe ne dopušča.
sklep o dedovanju - zapuščinski postopek - izdaja sklepa - dodatni sklep o dedovanju - obseg zapuščine - predmet dedovanja - kasneje odkrito premoženje
Ker sklep o dedovanju ne vsebuje nepremičnine, katero je naknadno odkrilo sodišče na podlagi sporočila davčne uprave, je bilo treba izdati dodatni sklep o dedovanju (221. člen ZD).
ZDR-1 člen 155. ZObr člen 97f, 98c, 98c/2. ZSSloV člen 53, 53/2. Direktiva Sveta z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu člen 2, 2/2. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 6, 6/2.
Tožnik je upravičen do odškodnine le za tolikšno število ur, ki ustreza uram več opravljenega dela, tj. uram dela, opravljenega v času, ko bi sicer moral koristiti dnevni počitek.
Tožeča stranka ni nasprotovala presoji, da za reševanje obligacijskopravnega in stvarnopravnega zahtevka ni predvidena ista vrsta postopka. Po jasnem stališču pravne teorije to pomeni, da kumulacija, tudi eventualna, kot jo je opredelila tožeča stranka, ni mogoča. Tudi za eventualno kumulacijo zahtevkov mora namreč biti za oba zahtevka predvidena ista vrsta postopka ter ista stvarna pristojnost. Če za oba postopka ni predvidena ista vrsta postopka, to od sodišča terja razdružitev postopkov in ločeno obravnavanje obligacijskopravnega spora od spora o stvarni pravici.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00064971
URS člen 36, 36/1, 36/2, 36/3. ZKP člen 18, 18/2, 165, 165/1, 214, 214/1, 215, 215/1, 216, 216/1, 219. KZ-1 člen 186, 186/1.
izločitev dokazov - nedovoljeni dokazi - doktrina sadežev zastrupljenega drevesa - radikalna (absolutna) oblika izločitve - izjeme - hišna preiskava - nujno preiskovalno dejanje - odredba za hišno preiskavo - neznani storilec - odredba zoper neznanega storilca - zakonitost odredbe - naknadna sodna kontrola - navzočnost oseb pri hišni preiskavi - subjekt pravice do navzočnosti pri hišni preiskavi - uporabnik stanovanja - imetnik stanovanja - nedotakljivost stanovanja - poseg v zasebnost - utemeljeni razlogi za sum - anonimna prijava - poraba električne energije - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog
Namen hišne preiskave je zagotoviti dokaze za uspešno izvedbo kazenskega postopka, zato že iz narave stvari izhaja, da posameznik, zoper katerega se hišna preiskava izvede, ne sme vedeti za ukrep pred njegovo izvedbo. Vendar pa to nikakor ne pomeni, da obdolženec ne more uveljavljati morebitnih nezakonitosti glede odredbe oziroma izvedbe hišne preiskave kasneje v postopku. Presoja zakonitosti ukrepa hišne preiskave se zato že pojmovno lahko opravi zgolj naknadno.
Osnovni namen prvega odstavka 165. člena ZKP je zavarovanje dokazov za kasnejši kazenski postopek z opravo formalnih procesnih dejanj, kar lahko pripomore tudi k odkritju storilca kaznivega dejanja. Bilo bi namreč nevzdržno, da se posamezna preiskovalna dejanja ne bi smela opraviti, če je podana določena stopnja verjetnosti ali celo gotovosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, pri čemer pa identiteta storilca še ni znana. Dokazni standard za opravo nujnega preiskovalnega dejanja mora biti na ravni, kot ga za takšno preiskovalno dejanje sicer predpisuje ZKP. Glede na to, da je namen hišne preiskave prijetje storilca ali odkritje sledov kaznivega dejanja ali predmetov, ki so pomembni za kazenski postopek, ni videti razumnih razlogov, da hišne preiskave ne bi bilo mogoče opraviti kot nujnega preiskovalnega dejanja v primeru, da je storilec kaznivega dejanja neznan in bi jo bilo glede na okoliščine primera smotrno opraviti. Okoliščina, da se odredba v tem primeru glasi zoper neznanega osumljenca, zato sama po sebi ne predstavlja kršitve določb kazenskega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00065351
ZIZ člen 3, 58, 58/2, 270, 270/1, 270/2, 271, 271/1, 271/1-2. ZPP člen 165, 165/3, 339, 339/2, 339/2-14.
ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - zavarovanje z začasno odredbo - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - načelo sorazmernosti - vrednost terjatve - vrednost nepremičnin - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - subjektivna nevarnost za uveljavitev terjatve - nezakonito razpolaganje ali odtujevanje premoženja - prodaja stvari - sprememba oblike premoženja - delitev skupnega premoženja - skupno in posebno premoženje zakoncev - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi vlaganj - leasing - plačilo obrokov po pogodbi o leasingu
Tudi če toženec ni točno opredelil, na katere predmete zavarovanja naj sodišče omeji sklep o začasni odredbi, bi moralo prvostopenjsko sodišče ob njegovem ugovoru načelo sorazmernosti upoštevati. Višina terjatve je bila med strankama postopka ves čas sporna. Vrednost spornih nepremičnin pa je pomembna tako za oceno višine terjatve kot tudi z vidika vrednosti sredstev (nepremičnin), na katera je bilo zavarovanje predlagano. Zato bi jo sodišče prve stopnje moralo ugotavljati.
Tožencu ni mogoče slediti v stališču, da prodaja (ne)premičnin ne more biti nevarna za poplačilo dolga, ker bi jih nadomestila kupnina. Ni mogoče zanemariti dejstva, da lahko pretvorba nelikvidnega premoženja v likvidno v določenih okoliščinah pomeni povečano nevarnost hitrega zmanjšanja oziroma popolnega unovčenja te oblike premoženja.
Pritožbeno sodišče vsakomesečne stroške preživljanja, za katerih kritje je namenjena preživnina, in ki so po ugotovitvah pritožbenega sodišča za vsako od hčerk višji za približno 40,00 EUR v primerjavi z ugotovljenimi po prvostopnem sodišču, ocenjuje na okvirni znesek 665,00 EUR, še enkrat poudarjajoč, da matematično natančen seštevek ni na mestkkkgotovljene okoliščine bi moralo ugotoviti že prvostopno sodišče, saj so obstajale že v času izdaje izpodbijanega sklepa. Ker jih ni ugotavljalo in v tem obsegu ni zasliševalo udeležencev, takratne izpovedi predlagatelja v delu glede večjih stroškov izobraževanja pa ni presojalo, je delno nepopolno ugotovilo dejansko stanje, kar pritožbeno sodišče z dopolnjenim dokaznim postopkom z zaslišanjem udeležencev odpravlja.
Kot ugotavlja pritožbeno sodišče, pretežno breme varstva in vzgoje dejansko res prevzema mati. Ta je v primerjavi z očetom v večji meri, saj gre za čas tekom tedna, ko so zahteve vsakdanjika večje (tako njene kot obeh otrok), bolj obremenjena s skrbjo za mladoletni hčerki, čeprav ni spregledati, da hčerki slabo tretjino meseca vendarle preživita pri očetu, ki v okviru stikov delno tudi sodeluje pri njunih obšolskih dejavnosti (vožnja na dejavnost gimnastike v Celje in nazaj). Upoštevaje obrazloženo, ob ugotovljenih potrebah obeh hčerk in prihodkih očeta iz naslova opravljanja samostojne dejavnosti, ki so zgolj nekoliko višji od materine plače, sodišče druge stopnje ob pravilni uporabi materialnega prava in glede na delno utemeljenost pritožbe v tem delu, presoja, da je primerna preživninska obveznost očeta v višini 340,00 EUR vsakomesečno za vsako od hčerk od 9. 7. 2021 dalje. Skupaj z materinim denarnim prispevkom v preostalem potrebnem znesku, ki ga glede na višino svoje plače ta prav tako zmore, do ocenjenih potreb obeh hčerk, bo vsaki od njiju omogočeno pokritje vseh potreb za njuno preživljanje na nivoju enakega življenjskega standarda, kot sta ga bili deležni pred razvezo zakonske zveze staršev.
vložitev vloge pri nepristojnem organu - zavrženje vloge kot prepozne
Vloga je pravočasna le v primeru, če je poslana pristojnemu sodišču, ne pa tudi, če je poslana nepristojnemu organu, ta pa jo nato posreduje pristojnemu sodišču, a jo sodišče prejme po preteku določenega zakonskega roka, kot je to primer v obravnavani zadevi.
oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - nedelujoča gospodarska družba - opravljanje dejavnosti - trditveno in dokazno breme
Če naj bi bila edina dejavnost, ki jo je tožeča stranka opravljala, oddaja reklamnih panojev, pa od tega že vsaj dve leti nima nobenih prihodkov, potem v praktičnem smislu tožeča stranka te dejavnosti ne opravlja in ne more priti do obravnave morebitnega ogrožanja. Do istega zaključka vodi okoliščina, da tožeča stranka več kot 7 let ni storila ničesar glede varstva svojih pravic v zvezi z domnevno neupravičeno uporabo njene lastnine, kljub temu, da očitno iz te neupravičene uporabe ves ta čas ni prejemala nobenih prihodkov, saj je sama navedla, da v tem obdobju ni imela sklenjenih nobenih pogodb za reklamne panoje. Gospodarska družba si je dolžna prizadevati pridobiti sredstva za plačilo sodnih taks, kar izhaja iz namena sodnih taks, ki je tudi v določeni meri pokriti stroške postopka.
pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog - sodna taksa za pritožbo - odmera sodne takse - postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste
Sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe in o nedovolitvi spremembe tožbe pomeni procesni sklep, ki ga ni mogoče šteti za odločbo o glavni stvari v smislu točke 1.1.2 taksne tarife ZST-1.
V primeru odmere krivdnih stroškov po 94. členu ZKP sodišče na podlagi drugega odstavka 94. člena ZKP odloči s posebnim sklepom le glede drugih procesnih udeležencev (oškodovanec, oškodovanec kot tožilec, zagovornik, zakoniti zastopnik, pooblaščenec, priča, izvedenec, tolmač in strokovnjak), saj jim na ta način da pravico do pritožbe, medtem ko se obdolžencu in zasebnemu tožilcu stroški, ki so nastali po njuni krivdi, naložijo v plačilo s sodbo ali sklepom, s katerim se odloči o glavni stvari.
Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju preambula 23, 24. Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 15.
pristojnost slovenskega sodišča - preizkus pristojnosti - zapuščinski postopek - sklep o nepristojnosti - dedovanje - običajno prebivališče - pravo EU
Sodišče je dolžno pri ugotavljanju običajnega prebivališča (ob smrti) upoštevati več relevantnih okoliščin (in ne zgolj prijave prebivališča) na strani pokojnega, kar je dodatno konkretizirano v 24. točki uvodnih določb Uredbe (EU) št. 650/2012.
Iz dokazne ocene jasno izhaja, da ni šlo zgolj za kratke sestanke informativne narave, temveč za obvezne, delovne sestanke, na katerih so pripadniki prejeli natančna navodila glede nalog, ki so jih morali opravljati, pregledani so bili cilji, poti, rezervne poti, poročalo se je o stanju opreme, vozil in moštva, itd. Vse navedeno tudi po stališču pritožbenega sodišča utemeljuje zaključek, da je šlo za opravila, ki so tožniku onemogočala izrabo tedenskega počitka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - navidezni odpovedni razlog - kriteriji za izbiro delavcev - diskriminacija
Ker je toženka mesec dni prej, preden je tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi, zaposlila novega delavca na enakem delovnem mestu, kot ga je zasedal tožnik (malo pred tem pa je zaposlila še enega delavca na podobnem delovnem mestu), ni mogoče zaključiti, da je dejansko prenehala potreba po opravljanju dela tožnika pod pogoji iz njegove pogodbe o zaposlitvi, zaradi česar odpovedni razlog ni resen in utemeljen, izpodbijana odpoved pa je nezakonita.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00065006
OZ člen 131, 131/1, 171, 171/1. ZPP člen 5, 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska odgovornost - predpostavke odgovornosti - prometna nesreča - javna cesta - upravljalec ceste - opustitev dolžnega ravnanja - redno vzdrževanje cest - kršitev cestnoprometnih predpisov - vzrok za prometno nesrečo - enakopravnost strank - enako varstvo pravic - kršitev načela konktradiktornosti - opustitev izvedbe dokaza z izvedencem - izvedenec cestnoprometne stroke - soprispevek
O pravno pomembnem dejstvu, vzroku prometne nesreče, si trditve in dokazi pravdnih strank nasprotujejo in je zato v tej zadevi zatrjevanih več škodljivih dejstev, ki so lahko vzrok sporne prometne nesreče. Za odgovor na vprašanje, kateri vzrok je odločilen, je treba najprej prepoznati vse vzroke, ki so k škodni posledici pripeljali. Čeprav pravila cestnega prometa vozniku nalagajo spoštovanje cestnoprometnih pravil, po drugi strani zakonodaja tudi toženki nalaga odgovornost za izpolnjevanje predpisanih obveznosti v zvezi z vzdrževanjem in varnostjo cest. Neustrezno vzdrževano cestišče ni tako dejstvo, ki ne bi moglo biti v vzročni zvezi s škodo, katere povračilo tožnica zahteva s to tožbo. Tožnica je v postopku zatrjevala vse predpostavke odškodninske odgovornosti, ki so del njenega materialnopravnega dokaznega bremena. Dejstvo, da je tožničin voznik kršil cestnoprometne predpise, lahko pomeni tudi, da je pri nastanku škodnega dogodka delovalo več vzrokov, in ne le, da je vzrok na tožničini strani prekinil vzročno zvezo v razmerju do prvega vzroka (ki ga, kar utemeljeno uveljavlja pritožnica, sodišče prve stopnje ni preverjalo).
Sodišče sicer sme zavrniti dokazni predlog za izvedbo glavnega dokaza, če je ta dokaz že uspel, vendar ne, če ne izvede tudi dokaza, ki bi rezultate doslejšnjega dokazovanja ovrgel, kar je izraz zahteve po zagotovitvi enakopravnosti strank. Zato bi v takšnem primeru sodišče (poleg toženkinih listinskih dokazov glede vzdrževanja spornega cestnega odseka) moralo izvesti tudi dokaze, ki bi lahko potrdili tožničine trditve o stanju cestišča (ali pa vsaj pojasniti, zakaj teh dokaznih predlogov ni sprejelo), in sicer že zato, da bi pravdni stranki izenačilo v procesnih pravicah.
neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe - sklep o umiku pritožbe zaradi neplačila takse - vročanje sodnih pisanj - osebno vročanje - nadomestna vročitev - vročanje obvestila o sodnem pisanju v hišni predalčnik - fikcija vročitve - nastop fikcije vročitve - vročilnica kot javna listina - izpodbijanje domneve o pravilnosti vročilnice
Pravilnost vročitve je mogoče izpodbijati le z določno in dokazno podprto trditvijo o razlogih, ki vzbujajo dvom v pravilnost vročitve. Če bi bilo mogoče vsako vročitev izpodbiti le z zatrjevanjem, da naslovnik obvestila o vročanju ni prejel, bi bil sistem vročanja s fikcijo izvotljen.
odvzem zaseženih predmetov - odvzem predmetov, če ni izrečena obsodilna sodba - odvzem predmetov zaradi koristi splošne varnosti ali razloga morale - poseben sklep - objekt varstva - javno zdravje - neznatna nevarnost dejanja - ni škodljivih posledic - nagib - koristoljubnost
Merila iz prvega odstavka 498. člena ZKP je treba v obravnavani zadevi presojati ob upoštevanju izhodiščnih ugotovitev: (1) da je pritožbeno sodišče pri izreku oprostilne sodbe izhajalo iz objekta varstva kaznivega dejanja po 186. členu KZ-1, to je varovanje javnega zdravja, (2) da je obtoženec izpolnil bit inkriminacije, (3) da niso nastopile škodljive posledice za uporabnike in je bila nevarnost za javno zdravje neznatna ter (4) da obtoženčev nagib ni bil koristoljubnost. Konoplja ni bila niti gojena za namen niti ni bila dana odjemalcem v obliki, ki bi ogrožal objekt varstva, saj je bila predelana v obliko, ki je koristila. Ker so bili zaseženi predmeti uporabljeni prav za namene, glede katerih je bilo ugotovljeno, da niso oziroma da so le v neznatni meri ogrozili objekt varstva, javno zdravje, in ker obsojenčev nagib za svoja ravnanja ni bil koristoljuben, saj je večini odjemalcev konopljino smolo podaril, po presoji pritožbenega sodišča pogoji za odvzem zaseženih predmetov niso podani.
ZZ člen 36, 36/1, 36/3.. ZRTVS-1 člen 16, 16/1, 22, 27, 28, 29, 29/1.. ZGD-1 člen 55, 281, 281/5, 282, 282/1, 282/2, 285, 293, 293/2.. Statut javnega zavoda RADIOTELEVIZIJA SLOVENIJA (2006) člen 21, 22, 42, 43, 44.
javni zavod - generalni direktor - neizbira kandidata - izpolnjevanje pogojev - delovne izkušnje - enoosebna d.o.o. - nadzorni svet - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
Kadar se zahteva izkušnje pri organiziranju in vodenju zgolj teoretično znanje ne zadošča. Namen takšnega pogoja je, da za tako odgovorno mesto kot je generalni direktor toženke, ki je javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena, gre za veliko organizacijo z več enotami in velikim številom zaposlenih (približno 2.250 oseb), lahko kandidirajo le osebe, ki že imajo ustrezne izkušnje z vodenjem in organizacijo večjih organizacij.
Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je A. A. kot direktor dveh enoosebnih družb in kot član ter predsednik nadzornega sveta pridobil izkušnje z organiziranjem in vodenjem večjih organizacijskih sistemov.
OZ člen 72, 72/1, 190, 190/1, 193. ZPP člen 215. ZGD-1 člen 32, 32/2.
obogatitev in prikrajšanje - materialno in procesno dokazno breme - posojilna pogodba - neupravičena obogatitev - zamudne obresti - dobra vera - prevalitev dokaznega bremena - zakoniti zastopnik - omejitev zastopanja
V konkretnem primeru je bila sicer tožeča stranka tista, ki je morala dokazati obstoj prikrajšanja na njeni strani in obogatitev na strani tožene stranke in je torej bilo na tožeči stranki materialno dokazno breme. Vendar pa se procesno dokazno breme, ki pomeni strankino dolžnost predlagati dokaz, med dokaznim postopkom premešča. Stranka, ki nosi materialno dokazno breme z uspešnim dokazom prevali procesno dokazno breme na nasprotno stranko, ta pa se bo z nasprotnimi dokazi trudila ovreči aktualni dokazni uspeh.