izvedenec - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - potrebno strokovno znanje - posnetki nadzornih kamer - prepoznava oseb
Z izvedenci se ne ugotavljajo tista dejstva, za katera ni potrebno neko strokovno znanje. Prepoznava oseb je splošno znano prirojena sposobnost človeka, za katero načeloma ni potrebno posebno strokovno znanje. Ni mogoče slediti pritožnikovi tezi, da je v vsakem primeru, kadar se kot dokaz uporabljajo posnetki, potrebno postaviti izvedenca z znanjem antropometrije in drugih metod za identifikacijo oseb na posnetku. Ali je potrebna postavitev izvedenca je odvisno od okoliščin konkretnega primera oziroma značilnosti konkretnih posnetkov. Nedvomno je treba postaviti izvedenca, kadar je izkazano, da bi iz tovrstnega dokaza izhajal dvom v zaključek, da je na posnetku obtoženec. Takšen dvom pa bi nastal v primeru, da posnetki niso dovolj jasni (na primer če so slabe ločljivosti, posnetki na večji oddaljenosti, osebe vidne le v majhnem delu in le kratek čas), da bi bilo mogoče že na podlagi same laične zaznave ugotoviti, kdo se nahaja na posnetku.
oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - nedelujoča gospodarska družba - opravljanje dejavnosti - trditveno in dokazno breme
Če naj bi bila edina dejavnost, ki jo je tožeča stranka opravljala, oddaja reklamnih panojev, pa od tega že vsaj dve leti nima nobenih prihodkov, potem v praktičnem smislu tožeča stranka te dejavnosti ne opravlja in ne more priti do obravnave morebitnega ogrožanja. Do istega zaključka vodi okoliščina, da tožeča stranka več kot 7 let ni storila ničesar glede varstva svojih pravic v zvezi z domnevno neupravičeno uporabo njene lastnine, kljub temu, da očitno iz te neupravičene uporabe ves ta čas ni prejemala nobenih prihodkov, saj je sama navedla, da v tem obdobju ni imela sklenjenih nobenih pogodb za reklamne panoje. Gospodarska družba si je dolžna prizadevati pridobiti sredstva za plačilo sodnih taks, kar izhaja iz namena sodnih taks, ki je tudi v določeni meri pokriti stroške postopka.
pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog - sodna taksa za pritožbo - odmera sodne takse - postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste
Sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe in o nedovolitvi spremembe tožbe pomeni procesni sklep, ki ga ni mogoče šteti za odločbo o glavni stvari v smislu točke 1.1.2 taksne tarife ZST-1.
Iz razlogov prvega sodišča v točki 16.) najprej izhaja, da ni dvoma, da je obdolženec oškodovanca v obravnavanem dogodku s pestjo odrinil v predel čeljusti in mu s takim odrivom brez dvoma povzročil udarnino, kljub temu, da se namesto udarca ni razvila podplutba. Upoštevajoč pri tem zdravstveno dokumentacijo je torej prvo sodišče zaključilo, da ni dvoma, da je oškodovanec v opisanem dogodku utrpel udarnino leve spodnje čeljustnice, zaradi takšne poškodbe pa je imel nekaj dnevne bolečine, konkretno na levem kotu spodnje čeljustnice, zaradi takih bolečin pa tudi ni mogel uživati čvrste in trde hrane, bolečine pa so se stopnjevale pri grizenju, ugotovljena poškodba pa je začasno oslabila poškodovani del oškodovančevega telesa, prvo sodišče pa še ugotavlja, da je bila zmožnost oškodovanca za njegovo delo zmanjšana, vendar ne bistveno, temveč le nekaj dni po poškodbi. Taki razlogi v izpodbijani sodbi pa so si glede na izveden dokazni postopek in glede na očitek v obtožnem aktu kot utemeljeno izpostavlja zagovornik, ne le nasprotujoči (11. točka prvega odstavka člena 371 ZKP), temveč je z njimi prvostopno sodišče celo prekoračilo očitek iz obtožnega akta, v katerem se obdolžencu očita le, da je oškodovanca poškodoval tako, da je bil zaradi tega začasno oslabljen del njegovega telesa, ne očita pa se mu, da je bila začasno zmanjšana njegova zmožnost za delo.
ZKP člen 522, 522/1, 522/1-14, 527, 527/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3.
izročitev tujca tuji državi - pogoji za izročitev - kumulativna izpolnitev pogojev - mučenje ali nečloveško ravnanje v državi prosilki - Rusija
Za izročitev tujca tuji državi morajo biti izpolnjeni prav vsi pogoji, saj so ti predpisani kumulativno.
V zadnjem letu dni so se razmere v Ruski federaciji zaradi vojnega stanja v njeni neposredni bližini tako močno spremenile, da terjajo posebej pazljivo presojo v zadevah izročitve tujcev tej državi. Izkazani so znatni temelji za sklep, da v državi prosilki ni nikakršnih pravnih varovalk, ki bi tujca ščitile pred realnim tveganjem, da bo podvržen ravnanju, ki je v nasprotju s 3. členom EKČP ter da obstoji realna verjetnost mučenja oziroma nečloveškega ter ponižujočega ravnanja s tujcem, če bi bil izročen Ruski federaciji.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00064971
URS člen 36, 36/1, 36/2, 36/3. ZKP člen 18, 18/2, 165, 165/1, 214, 214/1, 215, 215/1, 216, 216/1, 219. KZ-1 člen 186, 186/1.
izločitev dokazov - nedovoljeni dokazi - doktrina sadežev zastrupljenega drevesa - radikalna (absolutna) oblika izločitve - izjeme - hišna preiskava - nujno preiskovalno dejanje - odredba za hišno preiskavo - neznani storilec - odredba zoper neznanega storilca - zakonitost odredbe - naknadna sodna kontrola - navzočnost oseb pri hišni preiskavi - subjekt pravice do navzočnosti pri hišni preiskavi - uporabnik stanovanja - imetnik stanovanja - nedotakljivost stanovanja - poseg v zasebnost - utemeljeni razlogi za sum - anonimna prijava - poraba električne energije - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog
Namen hišne preiskave je zagotoviti dokaze za uspešno izvedbo kazenskega postopka, zato že iz narave stvari izhaja, da posameznik, zoper katerega se hišna preiskava izvede, ne sme vedeti za ukrep pred njegovo izvedbo. Vendar pa to nikakor ne pomeni, da obdolženec ne more uveljavljati morebitnih nezakonitosti glede odredbe oziroma izvedbe hišne preiskave kasneje v postopku. Presoja zakonitosti ukrepa hišne preiskave se zato že pojmovno lahko opravi zgolj naknadno.
Osnovni namen prvega odstavka 165. člena ZKP je zavarovanje dokazov za kasnejši kazenski postopek z opravo formalnih procesnih dejanj, kar lahko pripomore tudi k odkritju storilca kaznivega dejanja. Bilo bi namreč nevzdržno, da se posamezna preiskovalna dejanja ne bi smela opraviti, če je podana določena stopnja verjetnosti ali celo gotovosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, pri čemer pa identiteta storilca še ni znana. Dokazni standard za opravo nujnega preiskovalnega dejanja mora biti na ravni, kot ga za takšno preiskovalno dejanje sicer predpisuje ZKP. Glede na to, da je namen hišne preiskave prijetje storilca ali odkritje sledov kaznivega dejanja ali predmetov, ki so pomembni za kazenski postopek, ni videti razumnih razlogov, da hišne preiskave ne bi bilo mogoče opraviti kot nujnega preiskovalnega dejanja v primeru, da je storilec kaznivega dejanja neznan in bi jo bilo glede na okoliščine primera smotrno opraviti. Okoliščina, da se odredba v tem primeru glasi zoper neznanega osumljenca, zato sama po sebi ne predstavlja kršitve določb kazenskega postopka.
OZ člen 6, 6/2, 131, 131/1, 158, 158/2, 619.. ZProst člen 18, 18/2, 18/3, 28, 28/1, 28/1-3.
prostovoljstvo - pogodba o delu - odgovornost za psa - nastanek škode - protipravnost - skrbnost dobrega strokovnjaka - soprispevek oškodovanca
Pravna teorija poudarja, da je protipravno ravnanje vsako ravnanje, katerega predvidljiva posledica je možnost nastanka škode, pri čemer je pomembno, da je odgovorna oseba (objektivno) sposobna predvideti, da njeno ravnanje lahko povzroči širok spekter različnih škodljivih posledic, četudi ni sposobna predvideti konkretnih značilnosti vsake mogoče (manj verjetne) posledice.
Tožnik je tako na dan škodnega dogodka, ko si je namestil raztegljiv pas preko telesa in ga nato pritrdil s fleksi raztegljivim povodcem, ravnal v skladu z navodili oskrbnika, kar je bilo skladno z njegovo obveznostjo po 3. alineji prvega odstavka 28. člena ZProst, zato mu iz tega naslova ni mogoče očitati soprispevka, sploh pa ne višjega soprispevka, kot ga je ocenilo sodišče prve stopnje.
odločilno dejstvo - verjetnost - gotovost - uradni zaznamek o izjavi osumljenca - dokazna vrednost uradnih zaznamkov iz kazenskega postopka - dokaz v spoznavnem smislu - dokaz, na katerega se sodba ne more opirati - obrazloženost sodne odločbe kot element pravice do poštenega sojenja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev - drugostopenjska razveljavitev sodbe po uradni dolžnosti
Če sodba vsebuje trditev, da je verjetno (ne pa gotovo) dokazno odločilno dejstvo glede vprašanja določene osebe kot storilca kaznivega dejanja in če sodeča sodnica utemeljuje še odločbo o krivdi na izjavo osumljenca iz četrtega odstavka 148. člena ZKP in nič več, je utemeljena uporaba tretjega odstavka 392. člena ZKP (nastanek precejšnjega dvoma v resničnost odločilnih dejstev).
stvarna pristojnost - stvarna pristojnost okrožnega sodišča - postopek v gospodarskih sporih
Za takšne spore je v skladu s 7. točko drugega odstavka 32. člena ZPP stvarno pristojno okrožno sodišče, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, v 2. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa.
sklep o dedovanju - zapuščinski postopek - izdaja sklepa - dodatni sklep o dedovanju - obseg zapuščine - predmet dedovanja - kasneje odkrito premoženje
Ker sklep o dedovanju ne vsebuje nepremičnine, katero je naknadno odkrilo sodišče na podlagi sporočila davčne uprave, je bilo treba izdati dodatni sklep o dedovanju (221. člen ZD).
vložitev vloge pri nepristojnem organu - zavrženje vloge kot prepozne
Vloga je pravočasna le v primeru, če je poslana pristojnemu sodišču, ne pa tudi, če je poslana nepristojnemu organu, ta pa jo nato posreduje pristojnemu sodišču, a jo sodišče prejme po preteku določenega zakonskega roka, kot je to primer v obravnavani zadevi.
Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju preambula 23, 24. Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 15.
pristojnost slovenskega sodišča - preizkus pristojnosti - zapuščinski postopek - sklep o nepristojnosti - dedovanje - običajno prebivališče - pravo EU
Sodišče je dolžno pri ugotavljanju običajnega prebivališča (ob smrti) upoštevati več relevantnih okoliščin (in ne zgolj prijave prebivališča) na strani pokojnega, kar je dodatno konkretizirano v 24. točki uvodnih določb Uredbe (EU) št. 650/2012.
sodni izvedenec - stroški sodnega izvedenca - stroški geodetske storitve - izvedenina - elaborat - skica z izmeritvenimi podatki - sodna ureditev meje - pisna izdelava izvedenskega mnenja - plačilo izvedenca - sodni rok - podaljšanje sodnega roka
Odločitev o podaljšanju sodnega roka je v pristojnosti sodišča in ne strank, zato njihovega stališča o predlogu za podaljšanje ni dolžno pridobiti. Izvedenec je svoje delo pravočasno opravil, zato mu pripada plačilo za opravljeno delo.
Tako namen kot tudi narava ukrepa začasnega odvzema vozniškega dovoljenja sta enaka kot pri varnostnem ukrepu odvzema vozniškega dovoljenja (72. člen KZ-1). Pri obeh gre namreč za preventivno sankcioniranje - namen je izločiti voznika iz javnega prometa, vendar ne na podlagi njegove krivde zaradi njegovega ravnanja v okviru posamičnega historičnega dogodka (kot to velja pri kazni prepovedi vožnje motornega vozila po 48. členu KZ-1), temveč na podlagi nevarnosti, ki temelji na voznikovi nesposobnosti za varno upravljanje z motornimi vozili. Sodišče mora zato tudi pri odreditvi ukrepa začasnega odvzema vozniškega dovoljenja po 137. členu ZKP presoditi subjektivne vsebinske pogoje, ki jih kazenski zakonik predvideva za izrek varnostnega ukrepa odvzema vozniškega dovoljenja. Ustavno sodišče je v zvezi s tem poudarilo pomen načela sorazmernosti. Pri odločanju o morebitni odreditvi ukrepa je treba presoditi, ali se ob upoštevanju obdolženčeve osebnosti, njegovega prejšnjega življenja in načina storitve kaznivega dejanja predvideva, da bo še naprej ogrožal javni promet in da mu bo v kazenskem postopku, če bo spoznan za krivega, izrečena stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila ali varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja.
Vzroki, ki narekujejo izrek varnostnega ukrepa odvzema vozniškega dovoljenja, kar skladno s povedanim analogno velja tudi za ukrep začasnega odvzema vozniškega dovoljenja po 137. členu ZKP, morajo biti trajne narave, pri čemer ni nujno, da so neodpravljivi. Pri presojanju voznikovih sposobnosti za varno vožnjo motornega vozila se upoštevajo njegove osebne lastnosti in okoliščine, ki so trajne narave, se pravi okoliščine, ki kažejo na storilčev ustaljen način ravnanja v javnem prometu, zaradi katerih ga je treba izločiti iz prometa kot nevarnega voznika. Ob tem se ne upoštevajo samo tiste osebne lastnosti storilca, ki se razkrijejo le ob presojanju obravnavanega kaznivega dejanja - ni namreč dopustno, da se o sposobnosti storilca za varno vožnjo sklepa samo na podlagi enega dogodka in glede na naravo posledic.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - ODŠKODNINSKO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00064955
ZST-1 člen 15, 15/2, 15/4, 15/4, 34. ZPP člen 154, 163, 163/4, 339, 339/2, 339/2-8, 449/2-14. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 21. ZPIZ-1 člen 8, 8/9. OZ člen 132.
premoženjska škoda - dodatek za pomoč in postrežbo - kritje rednih in izrednih stroškov - renta - valorizacija rente - usklajevanje rente z rastjo življenjskih stroškov - tuja pomoč - povečane potrebe upravičenca - odsotnost odločilnih razlogov - kršitev pravice do izjave - neopredelitev do odločilnih dejstev - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pritožba zoper odločitev o stroških postopka - potrebni pravdni stroški - odmera stroškov - pripravljalni narok - odvetniška tarifa - sodna taksa - stranka oproščena plačila sodnih taks - delni uspeh - odločanje o stroških postopka s posebnim sklepom
Ločiti je treba med dodatkom za pomoč in postrežbo ter povečanimi rednimi mesečnimi stroški. Dodatek za pomoč in postrežbo je denarni prejemek, ki ga upravičenec pridobi v primeru, ko ne more samostojno opravljati vseh ali večine osnovnih življenjskih potreb. Ne gre torej za denarni prejemek, ki bi pokril povečane stroške, ki kot posledica škodnega dogodka nastajajo oškodovancu, za kar je bilo tožniku v obravnavani zadevi priznano 200 EUR. Namenjen je torej pokritju stroškov tuje pomoči, za katero sodišče prve stopnje ugotavlja, da jo je tožnik potreboval.
Rente se ne valorizirajo z rastjo življenjskih stroškov – njihova rast je lahko le podlaga za spremembo rente. Odločitev sodišče prve stopnje, ki višino rente ni vezalo na morebitne bodoče spremembe (uskladitve) invalidske pokojnine, je zato pravilna. Res je, kar opozarja pritožba, da sodišče prve stopnje ni izrecno odgovorilo na ugovor tožene stranke, da bi bilo treba upoštevati v bodoče usklajene zneske invalidske pokojnine, a to v obravnavanem kontekstu ne pomeni postopkovne kršitve.
Pritožba pravilno opozarja na neustrezno sklicevanje na četrti odstavek 163. člena ZPP. V sodbi je namreč sodišče prve stopnje v VI. točki zapisalo le, da bodo stroški odmerjeni s posebnim sklepom – to ne predstavlja odločitve iz četrtega odstavka 163. člena ZPP, saj bi morali biti v izreku sodbe odločeno kdo in v kakšnem deležu plača pravdne stroške. Le višina stroškov bi bila odmerjena naknadno (po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari!) s posebnim sklepom. Sodba ob izdaji sklepa o stroških še ni postala pravnomočna, torej v skladu s citirano določbo četrtega odstavka 163. člena ZPP sklepa še ni bilo mogoče izdati.
Toženka tožniku ni omogočila, da bi dopust koristil. Toženka ni niti zatrjevala, da bi tožnika poučila o njegovih pravicah glede izrabe dopusta, da je konkretno poskrbela, da je imel dejansko možnost koristiti plačan letni dopust, da ga je kakorkoli pravočasno vzpodbudila, da naj to stori, ga poučila o posledicah, do katerih bo prišlo, če tega ne bo storil. Tožniku niti ni izdala sklepa o odmeri letnega dopusta. Toženka torej ni zatrjevala niti izkazala razlogov na njeni strani, ki bi jo razbremenili odgovornosti, ki jo ima delodajalec, in je moč zaključiti, da je ravnala protipravno.
OZ člen 72, 72/1, 190, 190/1, 193. ZPP člen 215. ZGD-1 člen 32, 32/2.
obogatitev in prikrajšanje - materialno in procesno dokazno breme - posojilna pogodba - neupravičena obogatitev - zamudne obresti - dobra vera - prevalitev dokaznega bremena - zakoniti zastopnik - omejitev zastopanja
V konkretnem primeru je bila sicer tožeča stranka tista, ki je morala dokazati obstoj prikrajšanja na njeni strani in obogatitev na strani tožene stranke in je torej bilo na tožeči stranki materialno dokazno breme. Vendar pa se procesno dokazno breme, ki pomeni strankino dolžnost predlagati dokaz, med dokaznim postopkom premešča. Stranka, ki nosi materialno dokazno breme z uspešnim dokazom prevali procesno dokazno breme na nasprotno stranko, ta pa se bo z nasprotnimi dokazi trudila ovreči aktualni dokazni uspeh.
odvzem zaseženih predmetov - odvzem predmetov, če ni izrečena obsodilna sodba - odvzem predmetov zaradi koristi splošne varnosti ali razloga morale - poseben sklep - objekt varstva - javno zdravje - neznatna nevarnost dejanja - ni škodljivih posledic - nagib - koristoljubnost
Merila iz prvega odstavka 498. člena ZKP je treba v obravnavani zadevi presojati ob upoštevanju izhodiščnih ugotovitev: (1) da je pritožbeno sodišče pri izreku oprostilne sodbe izhajalo iz objekta varstva kaznivega dejanja po 186. členu KZ-1, to je varovanje javnega zdravja, (2) da je obtoženec izpolnil bit inkriminacije, (3) da niso nastopile škodljive posledice za uporabnike in je bila nevarnost za javno zdravje neznatna ter (4) da obtoženčev nagib ni bil koristoljubnost. Konoplja ni bila niti gojena za namen niti ni bila dana odjemalcem v obliki, ki bi ogrožal objekt varstva, saj je bila predelana v obliko, ki je koristila. Ker so bili zaseženi predmeti uporabljeni prav za namene, glede katerih je bilo ugotovljeno, da niso oziroma da so le v neznatni meri ogrozili objekt varstva, javno zdravje, in ker obsojenčev nagib za svoja ravnanja ni bil koristoljuben, saj je večini odjemalcev konopljino smolo podaril, po presoji pritožbenega sodišča pogoji za odvzem zaseženih predmetov niso podani.
ZPP člen 184, 184/2, 185, 185/1. OZ člen 131, 131/1, 171, 395, 395/1, 965, 965/1. SZ-1 člen 25, 25/4. Pravilnik o standardih vzdrževanja stanovanjskih stavb in stanovanj (2004) člen 3.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so na strani zavarovancev toženke podane okoliščine, ki so v danem primeru znatno prispevale k nastanku škode, s tem, ko niso bila nameščena protizdrsna varovala, manjkalo je držalo, ki bi lahko preprečili padec, tla so zaradi kondenza bila mokra oz. je nastajala luža.