sodni izvedenec - stroški sodnega izvedenca - stroški geodetske storitve - izvedenina - elaborat - skica z izmeritvenimi podatki - sodna ureditev meje - pisna izdelava izvedenskega mnenja - plačilo izvedenca - sodni rok - podaljšanje sodnega roka
Odločitev o podaljšanju sodnega roka je v pristojnosti sodišča in ne strank, zato njihovega stališča o predlogu za podaljšanje ni dolžno pridobiti. Izvedenec je svoje delo pravočasno opravil, zato mu pripada plačilo za opravljeno delo.
vložitev vloge pri nepristojnem organu - zavrženje vloge kot prepozne
Vloga je pravočasna le v primeru, če je poslana pristojnemu sodišču, ne pa tudi, če je poslana nepristojnemu organu, ta pa jo nato posreduje pristojnemu sodišču, a jo sodišče prejme po preteku določenega zakonskega roka, kot je to primer v obravnavani zadevi.
ZKP člen 522, 522/1, 522/1-14, 527, 527/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3.
izročitev tujca tuji državi - pogoji za izročitev - kumulativna izpolnitev pogojev - mučenje ali nečloveško ravnanje v državi prosilki - Rusija
Za izročitev tujca tuji državi morajo biti izpolnjeni prav vsi pogoji, saj so ti predpisani kumulativno.
V zadnjem letu dni so se razmere v Ruski federaciji zaradi vojnega stanja v njeni neposredni bližini tako močno spremenile, da terjajo posebej pazljivo presojo v zadevah izročitve tujcev tej državi. Izkazani so znatni temelji za sklep, da v državi prosilki ni nikakršnih pravnih varovalk, ki bi tujca ščitile pred realnim tveganjem, da bo podvržen ravnanju, ki je v nasprotju s 3. členom EKČP ter da obstoji realna verjetnost mučenja oziroma nečloveškega ter ponižujočega ravnanja s tujcem, če bi bil izročen Ruski federaciji.
OZ člen 6, 6/2, 131, 131/1, 158, 158/2, 619.. ZProst člen 18, 18/2, 18/3, 28, 28/1, 28/1-3.
prostovoljstvo - pogodba o delu - odgovornost za psa - nastanek škode - protipravnost - skrbnost dobrega strokovnjaka - soprispevek oškodovanca
Pravna teorija poudarja, da je protipravno ravnanje vsako ravnanje, katerega predvidljiva posledica je možnost nastanka škode, pri čemer je pomembno, da je odgovorna oseba (objektivno) sposobna predvideti, da njeno ravnanje lahko povzroči širok spekter različnih škodljivih posledic, četudi ni sposobna predvideti konkretnih značilnosti vsake mogoče (manj verjetne) posledice.
Tožnik je tako na dan škodnega dogodka, ko si je namestil raztegljiv pas preko telesa in ga nato pritrdil s fleksi raztegljivim povodcem, ravnal v skladu z navodili oskrbnika, kar je bilo skladno z njegovo obveznostjo po 3. alineji prvega odstavka 28. člena ZProst, zato mu iz tega naslova ni mogoče očitati soprispevka, sploh pa ne višjega soprispevka, kot ga je ocenilo sodišče prve stopnje.
Tako namen kot tudi narava ukrepa začasnega odvzema vozniškega dovoljenja sta enaka kot pri varnostnem ukrepu odvzema vozniškega dovoljenja (72. člen KZ-1). Pri obeh gre namreč za preventivno sankcioniranje - namen je izločiti voznika iz javnega prometa, vendar ne na podlagi njegove krivde zaradi njegovega ravnanja v okviru posamičnega historičnega dogodka (kot to velja pri kazni prepovedi vožnje motornega vozila po 48. členu KZ-1), temveč na podlagi nevarnosti, ki temelji na voznikovi nesposobnosti za varno upravljanje z motornimi vozili. Sodišče mora zato tudi pri odreditvi ukrepa začasnega odvzema vozniškega dovoljenja po 137. členu ZKP presoditi subjektivne vsebinske pogoje, ki jih kazenski zakonik predvideva za izrek varnostnega ukrepa odvzema vozniškega dovoljenja. Ustavno sodišče je v zvezi s tem poudarilo pomen načela sorazmernosti. Pri odločanju o morebitni odreditvi ukrepa je treba presoditi, ali se ob upoštevanju obdolženčeve osebnosti, njegovega prejšnjega življenja in načina storitve kaznivega dejanja predvideva, da bo še naprej ogrožal javni promet in da mu bo v kazenskem postopku, če bo spoznan za krivega, izrečena stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila ali varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja.
Vzroki, ki narekujejo izrek varnostnega ukrepa odvzema vozniškega dovoljenja, kar skladno s povedanim analogno velja tudi za ukrep začasnega odvzema vozniškega dovoljenja po 137. členu ZKP, morajo biti trajne narave, pri čemer ni nujno, da so neodpravljivi. Pri presojanju voznikovih sposobnosti za varno vožnjo motornega vozila se upoštevajo njegove osebne lastnosti in okoliščine, ki so trajne narave, se pravi okoliščine, ki kažejo na storilčev ustaljen način ravnanja v javnem prometu, zaradi katerih ga je treba izločiti iz prometa kot nevarnega voznika. Ob tem se ne upoštevajo samo tiste osebne lastnosti storilca, ki se razkrijejo le ob presojanju obravnavanega kaznivega dejanja - ni namreč dopustno, da se o sposobnosti storilca za varno vožnjo sklepa samo na podlagi enega dogodka in glede na naravo posledic.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00064527
OZ člen 50. ZD člen 220. ZPP člen 181. ZBPP člen 46, 46/3. ZOdv člen 17, 17/5.
ničnost kupoprodajne pogodbe - navideznost pravnega posla - zavrnitev tožbenega zahtevka - prava pogodbena volja - jasno in nedvoumno izražena pogodbena volja - učinek pravnomočnosti sklepa o dedovanju - pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe - uveljavljanje nujnega deleža - brezplačna pravna pomoč - pritožba zoper odločitev o stroških postopka - pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje - vrednotenje odvetniških storitev
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotavljalo, kakšna je bila volja mame pravdnih strank in toženca ob sklenitvi pogodbe. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je pravilno zaključilo, da volja mame v odnosu do toženca ni bila skleniti darilno pogodbo in da ni zavestnega razhajanja med voljo in izjavo mame in toženca. Njuna volja je bila usmerjena v sklenitev kupoprodajne pogodbe, v odplačen pravni posel in vknjižbo solastniškega deleža na nepremičnini. Pritožba zmotno meni, da je za sklep o tem, da je bila sklenjena darilna pogodba, dovolj že dejstvo, da je toženec plačal 10% polog, mati pravdnih strank pa preostale obroke, saj zgolj na podlagi tega dejstva še ni mogoče sklepati na to, da je bila sklenjena darilna pogodba. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je toženec s plačilom pologa prispeval k temu, da je bila kupnina za stanovanje 30% nižja, stanovanja pa sam tudi nikoli ni uporabljal, kar je bilo med strankama nesporno.
stvarna pristojnost - stvarna pristojnost okrožnega sodišča - postopek v gospodarskih sporih
Za takšne spore je v skladu s 7. točko drugega odstavka 32. člena ZPP stvarno pristojno okrožno sodišče, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, v 2. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa.
oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - nedelujoča gospodarska družba - opravljanje dejavnosti - trditveno in dokazno breme
Če naj bi bila edina dejavnost, ki jo je tožeča stranka opravljala, oddaja reklamnih panojev, pa od tega že vsaj dve leti nima nobenih prihodkov, potem v praktičnem smislu tožeča stranka te dejavnosti ne opravlja in ne more priti do obravnave morebitnega ogrožanja. Do istega zaključka vodi okoliščina, da tožeča stranka več kot 7 let ni storila ničesar glede varstva svojih pravic v zvezi z domnevno neupravičeno uporabo njene lastnine, kljub temu, da očitno iz te neupravičene uporabe ves ta čas ni prejemala nobenih prihodkov, saj je sama navedla, da v tem obdobju ni imela sklenjenih nobenih pogodb za reklamne panoje. Gospodarska družba si je dolžna prizadevati pridobiti sredstva za plačilo sodnih taks, kar izhaja iz namena sodnih taks, ki je tudi v določeni meri pokriti stroške postopka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00064971
URS člen 36, 36/1, 36/2, 36/3. ZKP člen 18, 18/2, 165, 165/1, 214, 214/1, 215, 215/1, 216, 216/1, 219. KZ-1 člen 186, 186/1.
izločitev dokazov - nedovoljeni dokazi - doktrina sadežev zastrupljenega drevesa - radikalna (absolutna) oblika izločitve - izjeme - hišna preiskava - nujno preiskovalno dejanje - odredba za hišno preiskavo - neznani storilec - odredba zoper neznanega storilca - zakonitost odredbe - naknadna sodna kontrola - navzočnost oseb pri hišni preiskavi - subjekt pravice do navzočnosti pri hišni preiskavi - uporabnik stanovanja - imetnik stanovanja - nedotakljivost stanovanja - poseg v zasebnost - utemeljeni razlogi za sum - anonimna prijava - poraba električne energije - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog
Namen hišne preiskave je zagotoviti dokaze za uspešno izvedbo kazenskega postopka, zato že iz narave stvari izhaja, da posameznik, zoper katerega se hišna preiskava izvede, ne sme vedeti za ukrep pred njegovo izvedbo. Vendar pa to nikakor ne pomeni, da obdolženec ne more uveljavljati morebitnih nezakonitosti glede odredbe oziroma izvedbe hišne preiskave kasneje v postopku. Presoja zakonitosti ukrepa hišne preiskave se zato že pojmovno lahko opravi zgolj naknadno.
Osnovni namen prvega odstavka 165. člena ZKP je zavarovanje dokazov za kasnejši kazenski postopek z opravo formalnih procesnih dejanj, kar lahko pripomore tudi k odkritju storilca kaznivega dejanja. Bilo bi namreč nevzdržno, da se posamezna preiskovalna dejanja ne bi smela opraviti, če je podana določena stopnja verjetnosti ali celo gotovosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, pri čemer pa identiteta storilca še ni znana. Dokazni standard za opravo nujnega preiskovalnega dejanja mora biti na ravni, kot ga za takšno preiskovalno dejanje sicer predpisuje ZKP. Glede na to, da je namen hišne preiskave prijetje storilca ali odkritje sledov kaznivega dejanja ali predmetov, ki so pomembni za kazenski postopek, ni videti razumnih razlogov, da hišne preiskave ne bi bilo mogoče opraviti kot nujnega preiskovalnega dejanja v primeru, da je storilec kaznivega dejanja neznan in bi jo bilo glede na okoliščine primera smotrno opraviti. Okoliščina, da se odredba v tem primeru glasi zoper neznanega osumljenca, zato sama po sebi ne predstavlja kršitve določb kazenskega postopka.
Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju preambula 23, 24. Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 15.
pristojnost slovenskega sodišča - preizkus pristojnosti - zapuščinski postopek - sklep o nepristojnosti - dedovanje - običajno prebivališče - pravo EU
Sodišče je dolžno pri ugotavljanju običajnega prebivališča (ob smrti) upoštevati več relevantnih okoliščin (in ne zgolj prijave prebivališča) na strani pokojnega, kar je dodatno konkretizirano v 24. točki uvodnih določb Uredbe (EU) št. 650/2012.
ZPP člen 184, 184/2, 185, 185/1. OZ člen 131, 131/1, 171, 395, 395/1, 965, 965/1. SZ-1 člen 25, 25/4. Pravilnik o standardih vzdrževanja stanovanjskih stavb in stanovanj (2004) člen 3.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so na strani zavarovancev toženke podane okoliščine, ki so v danem primeru znatno prispevale k nastanku škode, s tem, ko niso bila nameščena protizdrsna varovala, manjkalo je držalo, ki bi lahko preprečili padec, tla so zaradi kondenza bila mokra oz. je nastajala luža.
Iz dokazne ocene jasno izhaja, da ni šlo zgolj za kratke sestanke informativne narave, temveč za obvezne, delovne sestanke, na katerih so pripadniki prejeli natančna navodila glede nalog, ki so jih morali opravljati, pregledani so bili cilji, poti, rezervne poti, poročalo se je o stanju opreme, vozil in moštva, itd. Vse navedeno tudi po stališču pritožbenega sodišča utemeljuje zaključek, da je šlo za opravila, ki so tožniku onemogočala izrabo tedenskega počitka.
odvzem zaseženih predmetov - odvzem predmetov, če ni izrečena obsodilna sodba - odvzem predmetov zaradi koristi splošne varnosti ali razloga morale - poseben sklep - objekt varstva - javno zdravje - neznatna nevarnost dejanja - ni škodljivih posledic - nagib - koristoljubnost
Merila iz prvega odstavka 498. člena ZKP je treba v obravnavani zadevi presojati ob upoštevanju izhodiščnih ugotovitev: (1) da je pritožbeno sodišče pri izreku oprostilne sodbe izhajalo iz objekta varstva kaznivega dejanja po 186. členu KZ-1, to je varovanje javnega zdravja, (2) da je obtoženec izpolnil bit inkriminacije, (3) da niso nastopile škodljive posledice za uporabnike in je bila nevarnost za javno zdravje neznatna ter (4) da obtoženčev nagib ni bil koristoljubnost. Konoplja ni bila niti gojena za namen niti ni bila dana odjemalcem v obliki, ki bi ogrožal objekt varstva, saj je bila predelana v obliko, ki je koristila. Ker so bili zaseženi predmeti uporabljeni prav za namene, glede katerih je bilo ugotovljeno, da niso oziroma da so le v neznatni meri ogrozili objekt varstva, javno zdravje, in ker obsojenčev nagib za svoja ravnanja ni bil koristoljuben, saj je večini odjemalcev konopljino smolo podaril, po presoji pritožbenega sodišča pogoji za odvzem zaseženih predmetov niso podani.
stanovanjsko zavarovanje - etažna lastnina - poškodovanje stanovanjskih in poslovnih stavb in prostorov - amortizacija - zavarovalni primer - zmanjšanje vrednosti nepremičnine - razveljavitev prvostopne sodbe - posebni pogoji zavarovanja
Pri zavarovanju stanovanja v etažni lastnini na dejansko vrednost se namreč skladno z določbo druge točke 31. člena Posebnih pogojev za zavarovanje etažne lastnine škoda, ki jo krije zavarovanje v primeru poškodovanja stanovanja (da je bilo stanovanje poškodovano in ne uničeno, ni pritožbeno sporno), izračuna tako, da se stroški za popravila in material, kolikor bi ti znašali ob nastanku zavarovalnega primera, zmanjšajo za izgubljeno vrednost stvari zaradi obrabe, starosti, ekonomske in tehnične zastarelosti (amortizacija).
Pritožnik pravilno navaja, da znašajo materialni stroški (kadar niso obračunani v dejanski višini) 2 odstotka od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk, v zadevah, v katerih vrednost storitve presega 1.000 točk, pa še 1 odstotek od presežka nad 1.000 točk (tretji odstavek 11. člena OT).
V primeru odmere krivdnih stroškov po 94. členu ZKP sodišče na podlagi drugega odstavka 94. člena ZKP odloči s posebnim sklepom le glede drugih procesnih udeležencev (oškodovanec, oškodovanec kot tožilec, zagovornik, zakoniti zastopnik, pooblaščenec, priča, izvedenec, tolmač in strokovnjak), saj jim na ta način da pravico do pritožbe, medtem ko se obdolžencu in zasebnemu tožilcu stroški, ki so nastali po njuni krivdi, naložijo v plačilo s sodbo ali sklepom, s katerim se odloči o glavni stvari.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00065351
ZIZ člen 3, 58, 58/2, 270, 270/1, 270/2, 271, 271/1, 271/1-2. ZPP člen 165, 165/3, 339, 339/2, 339/2-14.
ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - zavarovanje z začasno odredbo - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - načelo sorazmernosti - vrednost terjatve - vrednost nepremičnin - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - subjektivna nevarnost za uveljavitev terjatve - nezakonito razpolaganje ali odtujevanje premoženja - prodaja stvari - sprememba oblike premoženja - delitev skupnega premoženja - skupno in posebno premoženje zakoncev - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi vlaganj - leasing - plačilo obrokov po pogodbi o leasingu
Tudi če toženec ni točno opredelil, na katere predmete zavarovanja naj sodišče omeji sklep o začasni odredbi, bi moralo prvostopenjsko sodišče ob njegovem ugovoru načelo sorazmernosti upoštevati. Višina terjatve je bila med strankama postopka ves čas sporna. Vrednost spornih nepremičnin pa je pomembna tako za oceno višine terjatve kot tudi z vidika vrednosti sredstev (nepremičnin), na katera je bilo zavarovanje predlagano. Zato bi jo sodišče prve stopnje moralo ugotavljati.
Tožencu ni mogoče slediti v stališču, da prodaja (ne)premičnin ne more biti nevarna za poplačilo dolga, ker bi jih nadomestila kupnina. Ni mogoče zanemariti dejstva, da lahko pretvorba nelikvidnega premoženja v likvidno v določenih okoliščinah pomeni povečano nevarnost hitrega zmanjšanja oziroma popolnega unovčenja te oblike premoženja.
Pritožbeno sodišče vsakomesečne stroške preživljanja, za katerih kritje je namenjena preživnina, in ki so po ugotovitvah pritožbenega sodišča za vsako od hčerk višji za približno 40,00 EUR v primerjavi z ugotovljenimi po prvostopnem sodišču, ocenjuje na okvirni znesek 665,00 EUR, še enkrat poudarjajoč, da matematično natančen seštevek ni na mestkkkgotovljene okoliščine bi moralo ugotoviti že prvostopno sodišče, saj so obstajale že v času izdaje izpodbijanega sklepa. Ker jih ni ugotavljalo in v tem obsegu ni zasliševalo udeležencev, takratne izpovedi predlagatelja v delu glede večjih stroškov izobraževanja pa ni presojalo, je delno nepopolno ugotovilo dejansko stanje, kar pritožbeno sodišče z dopolnjenim dokaznim postopkom z zaslišanjem udeležencev odpravlja.
Kot ugotavlja pritožbeno sodišče, pretežno breme varstva in vzgoje dejansko res prevzema mati. Ta je v primerjavi z očetom v večji meri, saj gre za čas tekom tedna, ko so zahteve vsakdanjika večje (tako njene kot obeh otrok), bolj obremenjena s skrbjo za mladoletni hčerki, čeprav ni spregledati, da hčerki slabo tretjino meseca vendarle preživita pri očetu, ki v okviru stikov delno tudi sodeluje pri njunih obšolskih dejavnosti (vožnja na dejavnost gimnastike v Celje in nazaj). Upoštevaje obrazloženo, ob ugotovljenih potrebah obeh hčerk in prihodkih očeta iz naslova opravljanja samostojne dejavnosti, ki so zgolj nekoliko višji od materine plače, sodišče druge stopnje ob pravilni uporabi materialnega prava in glede na delno utemeljenost pritožbe v tem delu, presoja, da je primerna preživninska obveznost očeta v višini 340,00 EUR vsakomesečno za vsako od hčerk od 9. 7. 2021 dalje. Skupaj z materinim denarnim prispevkom v preostalem potrebnem znesku, ki ga glede na višino svoje plače ta prav tako zmore, do ocenjenih potreb obeh hčerk, bo vsaki od njiju omogočeno pokritje vseh potreb za njuno preživljanje na nivoju enakega življenjskega standarda, kot sta ga bili deležni pred razvezo zakonske zveze staršev.
ZZ člen 36, 36/1, 36/3.. ZRTVS-1 člen 16, 16/1, 22, 27, 28, 29, 29/1.. ZGD-1 člen 55, 281, 281/5, 282, 282/1, 282/2, 285, 293, 293/2.. Statut javnega zavoda RADIOTELEVIZIJA SLOVENIJA (2006) člen 21, 22, 42, 43, 44.
javni zavod - generalni direktor - neizbira kandidata - izpolnjevanje pogojev - delovne izkušnje - enoosebna d.o.o. - nadzorni svet - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
Kadar se zahteva izkušnje pri organiziranju in vodenju zgolj teoretično znanje ne zadošča. Namen takšnega pogoja je, da za tako odgovorno mesto kot je generalni direktor toženke, ki je javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena, gre za veliko organizacijo z več enotami in velikim številom zaposlenih (približno 2.250 oseb), lahko kandidirajo le osebe, ki že imajo ustrezne izkušnje z vodenjem in organizacijo večjih organizacij.
Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je A. A. kot direktor dveh enoosebnih družb in kot član ter predsednik nadzornega sveta pridobil izkušnje z organiziranjem in vodenjem večjih organizacijskih sistemov.