Element kaznivih dejanj zoper premoženje in gospodarstvo je med drugim premoženjska korist, kar pa je tudi element kaznivega dejanja po tretjem odstavku 257. člena KZ-1, ki se očita tožnici, torej zasledovanje protipravne premoženjske koristi. Zato se tudi po mnenju sodišča za namen uporabe določb ZFPPIPP navedeno kaznivo dejanje presoja kot kaznivo dejanje zoper premoženje v smislu 2. točke drugega odstavka 112. člena navedenega zakona.
Z izpodbijano določbo je zakonodajalec nastop pravne posledice v primeru začasnega suspenza vezal na pravnomočno obtožnico, če je ta vložena brez predhodne preiskave, oziroma na pravnomočno uvedeno preiskavo. Sporna določba se tako bistveno razlikuje od določbe, ki je bila predmet ustavne presoje, saj za ustavitev imenovanj stečajnega upravitelja v novih zadevah ne zadošča zgolj uvedba kazenskega postopka (kot je to urejala sporna določba, na katero se nanaša ustavna odločba), temveč zahteva višji dokazni standard, to je pravnomočnost obtožnice oziroma pravnomočnost sklepa o uvedbi preiskave. Prav tako se določba nanaša na začasen suspenz stečajnega upravitelja, ne pa na vprašanje pogojev za pridobitev dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja in pogojev za odvzem in prenehanje dovoljenja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - alternativa izvršitev zaporne kazni
O alternativnem načinu izvršitve kazni zapora sodišče odloča izključno v okviru podanega predloga, ki mora biti konkretiziran glede uveljavljane oblike izvršitve kazni in tudi sicer obrazložen. Vsebina predloga zato ni nepomembna. Po drugi strani je treba upoštevati, da se v tovrstnem postopku ne odloča ponovno o kazenski obtožbi; o tem je bilo že pravnomočno odločeno. Zato pri odločanju o dodelitvi BPP niso uporabljiva (vsa) stališča, ki jih je Vrhovno sodišče zavzelo glede presoje izpolnjevanja vsebinskega pogoja pri dodelitvi BPP za kazenske postopke.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 221, 221/3, 221/4. ZOPOKD člen 4, 25. KZ-1 člen 229.
carina - naknadni obračun carinskih dajatev - poreklo blaga - zastaranje - kaznivo dejanje goljufije na škodo Evropskih Skupnosti - sum storitve kaznivega dejanja
Izjemo od v tretjem odstavku 221. člena CZS določenega zastaralnega roka določa četrti odstavek 221. člena CZS, po katerem se lahko znesek carinskega dolga sporoči dolžniku tudi po izteku triletnega roka, če je carinski dolg posledica dejanja, ki je bilo v trenutku, ko se je zgodilo, tako, da so carinski organi zavezani k sprožitvi kazenskega postopka na sodišču. Tožena stranka je po mnenju sodišča v izpodbijani odločbi pravilno ugotovila, da opredelitev dejanj kot "dejanj, ki so zavezana sprožitvi kazenskega postopka na sodišču" ne pomeni odločitve, da je bilo kaznivo dejanje tudi dejansko storjeno, pač pa sum, da so bila storjena dejanja, ki se lahko kazensko preganjajo. Opredelitev dejanj kot takih, ki se lahko kazensko preganjajo, skladno z določbo četrtega odstavka 221. člena CZS, opravijo carinski organi, in to le z namenom odprave napačnega ali pomanjkljivega obračuna carinskih dajatev.
ZBPP člen 1, 24, 24/1. ZKP člen 506. KZ-1 člen 61.
preklic pogojne obsodbe - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti - postopek za preklic pogojne obsodbe - dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - obrazložitev odločbe
Če je razlog za zavrnitev prošnje za BPP neizpolnjevanje pogoja iz 1. oziroma 2. alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, mora organ za BPP pojasniti, v čem je zahteva ali pričakovanje prosilca v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Iz navedenih razlogov mora izhajati tudi, zakaj je to nesorazmerje oziroma nasprotje očitno. V obravnavani zadevi toženka tega ni obrazložila. Njeno stališče bi lahko imelo določeno težo le, če bi s sklicevanjem na konkretne primere izkazal obstoj ustaljene sodne prakse o tem, da se obsojencem, ki iz razloga brezposelnosti v roku ne izpolnijo v pogojni obsodbi naloženega posebnega pogoja plačila obveznosti, pogojna obsodba vedno prekliče. Poleg tega je toženka sama ocenila, da bi izid zadeve lahko pomembno vplival na prosilčev osebni in socialnoekonomski položaj. Tožnik utemeljeno opozarja, da posameznikom tudi v postopkih, v katerih sodišče ugotavlja predvsem dejanske okoliščine, lahko koristi strokovna pomoč odvetnika. Da bi oseba lahko navedla vse pravno relevantne okoliščine, mora poznati pravo ali imeti strokovno pomoč. Zato je stališče toženke, da so odvetniki v postopkih potrebni le, kadar gre za reševanje pravnih vprašanj, napačno. To velja tudi v konkretnem primeru, za katerega ni predpisan enostaven pravni postopek (506. člen ZKP in 61. člen KZ-1).