postopek osebnega stečaja nad družbenikom izbrisane družbe - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - osnovni namen postopka osebnega stečaja
Glede na vse navedeno je sodišče prve stopnje tudi po mnenju pritožbenega sodišča pravilno zaključilo, da niso podani vsebinski pogoji za izvedbo osebnega stečaja iz drugega odstavka 382. člena ZFPPIPP, ki določa, da je osebni stečaj smiseln takrat, ko je možen odpust obveznosti ali pa ima dolžnik toliko premoženja, da so upniki poplačani vsaj v delu svojih terjatev.
podaljšanje pripora po vloženi obtožnici - ponovitvena nevarnost - preizkus pogojev za pripor - nujnost in sorazmernost ukrepa - obrazložitev sklepa
Glede na to, da so bili v dosedanjem postopku priporni razlogi že večkrat preizkušani in obrazloženi, vložena obtožba pa obdolžencu očita isto kriminalno količino kot v zahtevi za preiskavo, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno podrobno in ponovno obrazložiti vse zakonske pogoje, ki se zahtevajo za odreditev pripora, pač pa je moralo le-te zgolj preizkusiti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00064307
KZ-1 člen 20, 20/2, 308, 308/3, 308/6.. URS člen 23, 25.. ZKP člen 18, 285b, 285e, 285e/1, 299, 299/3, 299/5, 340, 340/4, 364, 364/6, 364/7.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - sostorilstvo - zahteva za izločitev dokazov - sestava sodišča - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva - zavrnitev dokaznega predloga - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - pravica do obrambe - neopredelitev do dokaznih predlogov - pravica do zaslišanja obremenilne priče
Zgolj logično sklepanje, da obdolženi po predhodnem dogovoru z neidentificiranimi storilci prevoz desetih tujcev, ki niso imeli dovoljenja za vstop v Republiko Slovenijo, ni opravil brezplačno, ne more vzdržati kot zadostna podlaga za obsodilno sodbo, ki je na tej točki ostala brez razlogov o odločilnih dejstvih. S tem, ko je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe povsem prezrlo v izreku inkriminirano sostorilstvo obdolženega s predhodno dogovorjenimi neidentificiranimi storilci (na podlagi drugega odstavka 20. člena KZ-1), torej odločilno dejstvo, ki se nanaša na predmet obtožbe in mora biti skladno določbi šestega in sedmega odstavka 364. člena ZKP navedeno v obrazložitvi pisno izdelane sodbe, je storilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. O predlogu obrambe po izločitvi dokazov, podanem v sklopu predobravnavnega naroka, bi moral predsednik senata odločiti s posebnim sklepom, zoper katerega je dopustna pritožba, o kateri bi (še pred začetkom glavne obravnave) odločalo pritožbeno sodišče. Z izkazano ignoranco do obrambnega izločitvenega predloga je torej prvostopenjsko sodišče obdolženega prikrajšalo za (vmesno) uveljavljanje pravnega sredstva in tozadevno sprejeto instančno odločitev.
ZVrt člen 22, 24, 24/2, 29, 29/2, 32, 32/4, 46a. Zvrt-G člen 17. ZUPJS člen 24, 24/1, 24/2, 24/3, 34, 35, 42.
znižano plačilo vrtca - delna oprostitev plačila - pravica do znižanega plačila vrtca - zakonska podlaga - uveljavljanje pravice - odločba o znižanju plačila vrtca - pogodba o medsebojnih obveznostih med vrtcem in starši
Toženka bi morala znižanje plačila vrtca za drugega otroka v smislu delne oprostitve plačila uveljavljati pred CSD, ki o tem ne odloča (kot tudi ne vrtec) po uradni dolžnosti, saj je tudi delna oprostitev plačila vrtca vezana na odločbo CSD in je vrtec ne more upoštevati avtomatično.
Pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, med njimi tudi pravice do subvencioniranja plačila vrtca, gre za sistemsko ureditev, pri čemer mora biti o pravici oziroma pravnem razmerju glede plačila staršev za vrtec, ki ima sicer podlago v materialnem predpisu, odločeno z odločbo. Da se upravičencu prizna določena pravica, mora biti ta uveljavljena in o njej posledično tudi odločeno.
Pravico je treba uveljavljati pred CSD in posamezniku ne pripada že na podlagi zakona, prav tako je vrtec ne more in je ni dolžan upoštevati na podlagi zakona. Ne v ZUPJS ne v ZVrt ni določeno, da se ta pravica upošteva sama po sebi, temveč jo je treba uveljavljati po za to predpisanem postopku, četudi gre za birokratsko delo.
ZIZ člen 11, 189, 189/6, 192, 192/1. ZZK-1 člen 89, 89/2, 89/2-5.
prodaja nepremičnine - domik in izročitev nepremičnine - dovoljenost pritožbe - vpisi na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu - izbris zastavne pravice in zaznambe izvršbe - zemljiška knjiga - rok za izpraznitev
Prvi odstavek 192. člena ZIZ res določa, da sodišče o izročitvi nepremičnine kupcu odloči po izdaji sklepa o domiku in po položitvi kupnine, vendar pa to še ne pomeni, da obeh sklepov ni mogoče izdati hkrati, na isti dan. ZIZ namreč ne določa časovnega obdobja oziroma razmika, ki bi moral preteči med izdajo obeh sklepov, vmesna visečnost med obema sklepoma pa je potrebna predvsem zato, da kupec, ki mu je nepremičnina domaknjena, lahko plača kupnino oziroma, da se v vmesnem času razčistijo vprašanja v zvezi s kupnino (morebitna oprostitev plačila kupnine, določitev primernega roka za plačilo kupnine ...). V predmetni zadevi je kupec kupnino plačal naslednji dan po opravljeni dražbi, to je pred izdajo sklepa o domiku, zato odločanje o teh vprašanjih in s tem povezano čakanje ni bilo potrebno. Dodati pa je še treba, da je tudi sicer sklep sodišče sklep o izročitvi nepremičnine kupcu glede na obliko izreka izpodbijanega sklepa po vrstnem redu izdalo po izdaji sklepa o domiku, kot to predvideva ZIZ.
Sodišče v sklepu o izročitvi nepremičnine odloči, da se izbrišejo tiste pravice in bremena, za katere je to določeno s sklepom o domiku. Sodišče je odločilo, da se izbriše pravice in bremena v skladu z določbami 89. člena ZZK-1. Ta v drugem odstavku določa, da v primeru, če zemljiškoknjižno sodišče na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu dovoli vknjižbo lastninske pravice v korist kupca, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi izbris vpisov ne glede na to, od katerega trenutka učinkujejo. To so vpisi vseh zaznamb izvršbe na nepremičnini in morebitne zaznambe stečaja, vseh vknjiženih oziroma predzaznamovanih hipotek, če ni v sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu določeno, da posamezne od teh pravic ostanejo, vseh vknjiženih oziroma pred zaznamovanih pravic prepovedi odtujitve in obremenitve in zaznam prepovedi odtujitve in obremenitve, vseh vknjiženih predkupnih in odkupnih pravic in vseh vknjiženih stvarnih služnosti, za katere je v sklepu o izročitvi nepremičnine določeno, da prenehajo. To pomeni, da bo sodišče v zemljiškoknjižnem postopku izbrisalo vse vpise, ki so določeni v 89. členu ZZK-1. Morebitnih vpisanih stvarnih služnosti pa ne bo brisalo, saj v sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu ni določeno, da bi te prenehale.
Zgolj dejstvo, da je bil tožnik s strani delodajalca napoten, da opravlja delo za družbo A. d. o. o., pri čemer je utrpel poškodbo, ob odsotnosti sklenitve posebne pogodbe o zaposlitvi in dogovora med delodajalcem in uporabnikom v smislu določil 59. do 63. člena ZDR-1 za pristojnost delovnega sodišča ne zadošča (prim. sklepe VSRS VIII R 15/2018, VIII R 3/2016, VIII R 4/2014).
Za spor med tožnikom in družbo A. d. o. o. torej ni podana stvarna pristojnost delovnega sodišča na podlagi točke c prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, kot tudi ne na podlagi točke b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, kot to zmotno meni pritožba, saj med tožnikom in družbo A. d. o. o. ni bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Zato tudi ne more biti podana stvarna pristojnost delovnega sodišča za odločanje o direktni tožbi zoper zavarovalnico te družbe (prvo toženko).
ZD člen 64, 64/1, 64/2, 77. ZPP člen 8, 125a, 347, 348.
obstoj oporoke - dokazovanje obstoja oporoke - ugotovitvena tožba - pisna oporoka pred pričami - oporočna priča - ocena verodostojnosti priče - dokazna ocena - napačna uporaba materialnega prava - pritožbena obravnava - prepis zvočnega posnetka - ugovor zoper prepis zvočnega posnetka
Nepomembno je, koliko izvodov oporoke naj bi priči in zapustnik podpisali, zato tudi ni odločilno, zakaj naj bi obstajali izvodi brez podpisov. Pritožbeno sodišče v tem ne vidi nič "nejasnega", kot je to navedlo sodišče prve stopnje. Priča C. C. je objektivno nepristranska, saj ni v nobenem razmerju s pravdnimi strankami. Senat jo ocenjuje tudi kot subjektivno nepristransko in v celoti verodostojno. Je sicer že priletna gospa, toda senat se je neposredno prepričal, da je glede sporne zadeve kljub njeni časovni oddaljenosti izredno zanesljivo pojasnila svojo vlogo oporočne priče in relevantne okoliščine, ki so ji v zvezi s tem poznane. Govorila je razumljivo, prostodušno in razločno, na vse člane senata je naredila enoten vtis iskrenosti, odkritosrčnosti in resnicoljubnosti.
Iz navedenega razloga je zakonodajalec določil, da mora upnik, ko dolžnik nima prebivališča v Republiki Sloveniji, natančno opredeliti dolžnikove premičnine (tretji odstavek 40. člena ZIZ), kar vsebuje natančen opis premičnine in določen kraj, kjer se ta nahaja, pa tudi navedbo okoliščin, iz katerih je mogoče sklepati, da gre za dolžnikovo stvar in ne stvar koga tretjega. V primeru rubeža na dolžnikovem naslovu je utemeljeno pričakovanje, da so stvari dolžnikove, medtem ko na drugem kraju navedeno sklepanje ni utemeljeno.
vpis v zemljiško knjigo - napaka pri vknjižbi v zemljiško knjigo - vknjižba služnostne pravice - stvarno breme - poočitev - nastanek novih parcel - nastanek služnosti - ugotovitev obstoja služnosti - prenehanje služnosti - izbris iz zemljiške knjige - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - dobrovernost kasnejšega pridobitelja nepremičnine - raziskovalna dolžnost - dopustitev spremembe tožbe - pravna podlaga tožbenega zahtevka
Ne glede na manjkajoč vpis v zemljiški knjigi sta se stvarna služnost in stvarno breme ob združitvi in kasnejši delitvi parcel prenesla. Zemljiškoknjižni prenos obstoječih pravic in bremen s služeče nepremičnine na novo nastale parcele namreč nima konstitutivnega učinka, ampak do prenosa pride že na podlagi zakona.
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.. ZDavP-2 člen 57, 57/3, 283, 283/1.
misija - vojak - neizkoriščen tedenski počitek - zadostna trditvena podlaga - neto in bruto plača - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
Ni mogoče slediti pritožbeni navedbi, da sestanki s podrejenimi ne utemeljujejo kršitve tedenskega počitka, saj iz ugotovitev sodišča prve stopnje ne izhaja, da bi šlo za kratke sestanke (t. i. brifinge), ampak je šlo za formalne, dlje časa (od pol ure do ene ure) trajajoče sestanke, na katerih je tožnik podrejene seznanil s planom dela za prihodnji teden in jim podal konkretna navodila glede ponedeljkovih nalog. To pa niti ni bila edina tožnikova delovna naloga ob nedeljah.
Sodišče prve stopnje je tožniku zmotno prisodilo odškodnino v neto znesku. S takšno odločitvijo je posredno odločilo o obveznosti obračuna in plačila davkov ter prispevkov, ki v času odločanja o utemeljenosti zahtevka še ni nastala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00063087
ZPP člen 214, 214/1. Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 38. CC člen 2448, 2501 - 2506.bis, 2506.quater.
tuja pravna oseba - pravno nasledstvo - oddelitev s prevzemom - aktivna legitimacija - uporaba tujega prava - prenos premoženja - delitveni načrt - italijansko pravo - stranski intervenient - vstop v pravdo - priznanje dejstev - Codice civile
Za pravilen materialnopravni zaključek o aktivni legitimaciji je bila bistvena pravilna uporaba in predvsem razlaga italijanskega materialnega prava. Višje sodišče je namreč pritrdilo predhodni pritožbi tožnice, da mora sodišče tuje, v tem primeru italijansko, pravo uporabljati in razlagati tako, kot se razlaga v tistem pravnem območju, na katerem velja in kakor bi ga uporabil sodnik tujega pravnega reda. Poleg tuje norme mora tako upoštevati tudi sodno prakso tuje države in pojem natančnega opisa premoženjskih sklopov razložiti tako, kot bi ga sodnik v Italiji.
Pritožnica ne more uspeti niti s trditvami, da je tožnica v postopku s tem, ko je podala predlog za vstop prenosne družbe kot stranskega intervenienta, sama implicitno priznala, da nima aktivne legitimacije. To procesno dejanje namreč nima zveze z priznanjem dejstev v pravdnem postopku. Priznanje dejstev je veljavno le z izjavo, da so resnične dejanske navedbe, na katerih njen nasprotnik v pravdi gradi svoj zahtevek.
ZD člen 213, 213/1. DZ člen 67. ZZZDR člen 51, 51/2. SPZ člen 11.
zapuščinski postopek - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča - skupno premoženje zakoncev - vpis pravice v zemljiško knjigo - domneva lastninske pravice - nevknjižena lastninska pravica
V 11. členu SPZ je uzakonjena domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo. Drži sicer, da lahko ta domneva trči v domnevo, ki jo ZZZDR oziroma DZ vzpostavlja glede skupnega premoženja, vendar je nevknjižena originarna pridobitev lastninske pravice v slabšem položaju od že vknjižene lastninske pravice. Tako stališče je sprejeto tudi v sodni praksi.
predlog pravne osebe za oprostitev plačila sodnih taks - odlog plačila sodne takse - dolžnik v stečaju - stroški stečajnega postopka - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - posebna pravila v stečaju - unovčenje premoženja
Ni mogoče soglašati s stališčem sodišča prve stopnje da zato, ker je bil nad toženo stranko začet stečajni postopek in se bo tekom postopka unovčevala stečajna masa, zaradi česar bo (oziroma je že) tožena stranka z dejavnostjo prenehala, plačilo sodne takse "ne bo ogrozilo njene dejavnosti".
Pri odločanju o predlogu za oprostitev ali odlog plačila sodne takse je potrebno upoštevati tudi to, da pravne osebe v stečajnih postopkih zavezujejo glede plačevanja stroškov posebna pravila, določena v ZFPPIPP in da njihove prilive predstavljajo predvsem zneski od unovčenja premoženja, iz katerih stečajni dolžnik financira stroške stečajnega postopka, vključno s sodnimi taksami.
sklep o dedovanju - izločitev iz zapuščine - obseg zapuščine - nov sklep o dedovanju - reševanje predhodnega vprašanja - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - spor o obsegu zapustnikovega premoženja - zmotna uporaba materialnega prava
Sporov, ki se nanašajo na sestavo zapuščine in na izločitev dela premoženja iz zapuščine, zapuščinsko sodišče nikoli ne sme reševati samo, ne glede na to, ali gre za spor o dejstvih ali za spor o uporabi prava ali o obojem.
prehod obveznosti na novega dolžnika pred vložitvijo predloga za izvršbo - sklep o nadaljevanju izvršbe zoper družbenika - dopolnilni izvršilni naslov - procesni sklep - sprememba sklepa o izvršbi
Sklep o nadaljevanju prekinjenega izvršilnega postopka zoper novega dolžnika ima sicer res naravo procesnega oziroma procesno tehničnega sklepa, ki sam po sebi ne pomeni vsebinske odločitve o kakšni dolžnikovi pravici ali obveznosti, vendar pa na drugi strani temelji na predpostavki, da je obveznost prešla na novega dolžnika, zato tudi vsebinsko spreminja sklep o izvršbi. Ko je sklep o izvršbi tudi izvršilni naslov za določeno terjatev (ko torej gre za sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine), sklep o nadaljevanju postopka z družbenikom torej vsebinsko spremeni tak sklep glede zavezanca za izpolnitev obveznosti. S tem je tako izpolnjen pogoj izkazanega pravnega nasledstva dolžnika glede izterjevane obveznosti.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - dejanska in pravna podlaga zahtevka - lastninska pravica na premičnini (osebni avtomobil) - lastništvo osebnega avtomobila - plačilo kupnine - vračilo kupnine - izpodbijanje dejanskega stanja - nekonkretiziranost trditev
Čeprav sodišče prve stopnje ni izrecno navedlo pravne podlage, pa iz obrazložitve jasno izhaja, da se je ukvarjalo z vprašanjem lastništva spornega avtomobila in s povračilom kupnine.
Pritožba (le) posplošeno navede, „da vsi listinski dokazi in izpovedi zaslišanih strank ter prič ne potrjujejo, da je šlo za tožnikovo vozilo“. V tem delu je pritožba premalo konkretizirana, poleg tega pa toženec – sicer posplošeno – izpodbija dejanske ugotovitve, kar predstavlja nedopusten pritožbeni razlog.
Ker je bilo ugotovljeno, da je bil dejanski lastnik vozila tožnik, so neutemeljena toženčeva pritožbena izvajanja o razlogih za neuveljavljanje ugovora pobota glede stroškov popravila, odvzema vozila, hrambe in kazni za parkiranje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00062584
KZ-1 člen 31, 31/1, 31/2, 31/3, 74, 74/1, 75, 75/1, 75/2. KZ člen 95, 95/1 96, 96/1, 96/2, 244, 244/1, 244/2. ZKP člen 371, 371/1-11.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - zloraba položaja ali pravic - zakonski znaki kaznivega dejanja - obstoj kaznivega dejanja - enoosebna družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - zakoniti zastopnik družbe z omejeno odgovornostjo - razpolaganje s premoženjem družbe - plačilo računov - resničnost poslovnih dogodkov - odvzem protipravne premoženjske koristi - pravna zmota - ločenost premoženja družbe in družbenika - edini družbenik - subjektivni odnos storilca - novejša sodna praksa - višina protipravne premoženjske koristi - bruto ali neto znesek - plačilo dohodnine - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nejasni in nasprotujoči si razlogi o odločilnih dejstvih
Zgolj okoliščina, da v času, ko je bilo kaznivo dejanje odkrito oziroma storilec spoznan za krivega, storilec gotovine nima več v posesti, še ne pomeni avtomatično, da mu ni mogoče očitati, da je gotovino obdržal zase. Po končanju kaznivega dejanja jo je lahko tudi potrošil po svoji prosti volji, vendar se zaradi tega ne more izogniti odvzemu premoženjske koristi na način, da se mu odredi plačilo denarnega zneska, ki ustreza tej premoženjski koristi.
Poslovodja, četudi je hkrati edini družbenik družbe, je dolžan poslovati vestno in pošteno ter zasledovati interese gospodarske družbe, ki je samostojna (pravna) oseba in katere premoženje je ločeno od premoženja njenih družbenikov ter namenjeno opravljanju gospodarske dejavnosti.
Stališče v točki 57 bi lahko nakazovalo na error iuris, to je pravno zmoto, ki jo ureja 21. člen KZ oziroma 31. člen KZ-1. Ni namreč kazensko odgovoren storilec kaznivega dejanja, ki iz opravičenih razlogov ni vedel, da je to dejanje prepovedano. Če bi se storilec zmoti lahko izognil, se sme kaznovati mileje. Če je torej sodišče prve stopnje menilo, da je bil v določeni meri obtoženec v pravni zmoti, bi se do tega moralo določneje opredeliti tudi upoštevaje navedeno določbo 21. člena KZ.
Sodišče je ugotovilo, da je tožnik od ponedeljka do sobote moral opravljati delovne naloge, povezane z delom na terenu in pripravo na delo na terenu ter pripravo poročil. Ob nedeljah pa je tožnik po ugotovitvi sodišča prve stopnje izvajal naloge, povezane s pripravo, dopolnitvijo in ureditvijo vseh poročil "za nazaj", pripravo obračunov operativnih stroškov, pripravo tedenskih načrtov in pripravo vsega potrebnega za naslednji delovni dan, vključno s pripravo obrazcev za izhod in njihovim pošiljanjem v odobritev, pripravo vozil, tehničnih sredstev in opreme ter operativno pripravo na sestanek naslednjega dne, kar je vključevalo pregled zadnjih poročil vira in telefonski poziv viru. Upoštevajoč izpovedi tožnika in navedenih prič o tem, da so evidence podpisovali le zato, ker je tožena stranka tako zahtevala, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da evidence ne odražajo dejanskega stanja in da tožniku tedenski počitek ni bil zagotovljen.
OZ člen 12, 18, 994, 994/1. ZPP člen 188, 188/2, 216, 216/1.
družbena pogodba (societas) - poslovno sodelovanje - vsebina pravnega razmerja - delitev koristi - prosta dokazna ocena - izpodbijanje dokazne ocene - konkludentna izjava volje - pasivnost stranke
Tožena stranka je v pritožbi selektivno povzela komentar 18. člena OZ, saj je v delu, ki ga je tožena stranka izpustila, zapisano, da molk ali pasivnost stranke že po naravi stvari ne izraža volje za sklenitev pogodbe in da molk le v izjemnih primerih pomeni voljo za sklenitev pogodbe. Četudi je med strankama sicer obstajala trajajoča praksa glede plačevanja računov po likvidnostnih planih tožene stranke, to še ne pomeni, da je pasivnost tožnika glede uveljavljanja sankcij zaradi zamude pri plačilih šteti za njegovo soglasje pri spremembi pogodbeno dogovorjenega roka. Določba 12. člena OZ ima glede upoštevanja prakse, vzpostavljene med strankama, razlagalno in ne regulativno funkcijo, in se uporabi v primerih, ko je med strankama nekaj pomanjkljivo ali nejasno dogovorjeno, kar pa ni primer v obravnavani zadevi, kjer sta bili stranki sicer pogodbeno dogovorjeni za 30-dnevni plačilni rok.
ZIZ člen 15, 24, 24/1, 24/2, 24/4, 24/5, 29b, 29b/5, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-12, 55/1-12, 56a, 56a/1. ZD člen 142, 142/1. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7, 442/8, 442/9, 442/10, 496. ZFPPIPP-A člen 33, 33/2. ZPUOOD člen 18. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe - pravnomočen sklep o izvršbi - nadaljevanje izvršbe zoper dediče - aktivni in pasivni družbenik - novi dolžnik - ugovorni razlogi, ki preprečujejo izvršbo - ugovor pasivne legitimacije
Člen 24 ZIZ predvideva dva različna dejanska položaja v zvezi z odstopom od načela formalne legalitete v subjektivnem smislu. Tako lahko upnik že v predlogu za izvršbo predlaga dovolitev izvršbe zoper nekoga, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot dolžnik (drugi v zvezi s prvim odstavkom 24. člena ZIZ). Sklep o izvršbi se torej v takem primeru ne nanaša na dolžnika po izvršilnem naslovu, temveč na njegovega materialnopravnega naslednika. Le-ta ima posledično kot dolžnik po sklepu o izvršbi možnost vložitve rednega ugovora zoper le-tega in lahko v njem uveljavlja vse ugovorne razloge, ki preprečujejo izvršbo v smislu prvega odstavka 55. člena ZIZ. Drug možen položaj iz člena 24 ZIZ pa je, ko pride do prehoda obveznosti ali predmeta izvršbe (torej do materialnopravnega nasledstva) med samim izvršilnim postopkom in upnik posledično predlaga, da se že dovoljena izvršba nadaljuje zoper novega dolžnika – pravnega naslednika dolžnika po sklepu o izvršbi. Tudi tak novi dolžnik ima pravico do obrambe pred izvršbo, vendar v manjšem obsegu kot prvotni dolžnik po sklepu o izvršbi. Skladno s prvim odstavkom 56.a člena ZIZ lahko tako novi dolžnik vloži ugovor zoper sklep o izvršbi (le) iz razloga, da obveznost ni prešla nanj (12. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ), ob pogojih iz 56. člena ZIZ tudi ugovor po izteku roka (8. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ). Drugače pa velja glede drugih ugovornih razlogov, ki preprečujejo izvršbo. Novi dolžnik mora namreč izvršbo prevzeti v tistem stanju, v katerem je, ko sam vstopi v postopek (četrti odstavek 24. člena ZIZ).
Dolžnik A. A. kot dedič prejšnje dolžnice – družbenice B. B. v okviru ugovora zoper sklep o izvršbi po prvem odstavku 56.a člena ZIZ pravico uveljavljati, da obveznost zapustnice ni prešla nanj, vendar le iz razlogov, kot izhajajo iz prvega odstavka 142. ZD. Ne more pa več sedanji dolžnik – dedič terjatvi nasprotovati po temelju, niti uveljavljati, da terjatev ni mogla preiti od prvotnega dolžnika – izbrisane družbe C. d. o. o. na njeno družbenico in dolžnikovo pravno prednico, B. B. Glede na pravnomočnost sklepa o izvršbi z dne 10. 12. 2008 in sklepa o nadaljevanju izvršbe zoper novo dolžnico – družbenico B. B. z dne 1. 10. 2010 navedeno ni dopustno, takšne razloge sta imela možnost uveljavljati dolžnik po sklepu o izvršbi – družba C. d. o. o. v (rednem) ugovoru zoper sklep o izvršbi z dne 10. 12. 2008, oziroma družbenica B. B. v ugovoru zoper sklep o izvršbi po prvem odstavku 56. a člena ZIZ.
Novela se ZFPPIPP-A v obravnavanem primeru ne uporablja, saj je bila družba C. d. o. o. iz sodnega registra izbrisana dne 20. 4. 2009, spremenjena ureditev pa se uporablja le za družbe, izbrisane po uveljavitvi ZFPPIPP-A, to je po 13. 6. 2009. Na pravni položaj družbenice B. B. tako sprememba določb od šestega do desetega odstavka 442. člena ZFPPIPP in 496. člena ZFPPIPP ni vplivala, kar pomeni, da bi zanjo še vedno veljala prejšnja, ugodnejša ureditev, po kateri so za obveznosti izbrisane družbe odgovarjali le družbeniki, ki so imeli položaj družbenika ob samem izbrisu. Posledično za konkreten primer tudi ni pravno upoštevno, da so bile z novelo ZFPPIPP-A spremenjene določbe šestega do desetega odstavka 442. člena ZFPPIPP in 496. člena ZFPPIPP kasneje razveljavljene.