S pritožbenimi navedbami, da je izvedensko mnenje neuporabno in da je sodišče prve stopnje zaradi tega angažiralo novega izvedenca, pritožba ne more biti uspešna. Ali je tako, bo odločilo sodišče v končni sodbi. Za priznanje nagrade izvedencu ni odločilno, ali se stranke s podanim mnenjem strinjajo. Prav tako ni odločilno, ali je sodišče sprejelo izvedenčeve ugotovitve oziroma ali bo sodbo oprlo na izvedensko mnenje.
ZPP člen 249.. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/2.
invalidnina za telesno okvaro - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - neskrbnost - sprememba sklepa
Neutemeljeno je priznanje nagrade in stroškov v višini 457,99 EUR, saj je do potrebe po izdelavi dopolnilnega izvedenskega mnenja prišlo zaradi neskrbnosti izvedenskega organa.
ZPP člen 185, 185/1, 187, 187/1, 192, 192/1, 192/2.
subjektivna razširitev tožbe - razširitev tožbe na novega toženca - naknadno sosporništvo - eventualno sosporništvo - privolitev novega toženca - nova tožba - subjektivna sprememba tožbe
Tožnica bi na podlagi prvega odstavka 192. člena ZPP s tožbo lahko zajela obe toženki tako, da bi zahtevala, naj se ugodi tožbenemu zahtevku proti drugi toženki, če bi bil pravnomočno zavrnjen zahtevek proti prvi toženki (eventualno sosporništvo). A takšna zahtevka bi morala postaviti že v tožbi. Drugi odstavek 192. člena ZPP sicer omogoča, da se kasneje, do konca glavne obravnave, tožba razširi na novega toženca, a je za naknadno sosporništvo potrebna njegova privolitev.
Če razširitev tožbe vsebuje vse sestavine tožbe, se ob izrecnem tožničinem predlogu (za primer, da sodišče spremembe oziroma razširitve tožbe ne bi dovolilo) takšna razširitev tožbe lahko šteje kot nova tožba zoper to (novo) toženko.
DZ člen 7, 7/1, 7/2, 138, 138/3, 153, 160, 160/1, 161. ZIZ člen 278. ZNP-1 člen 100, 102, 102/3, 106, 106/2, 106/3.
pogoji za izdajo začasne odredbe v sporih iz razmerij med starši in otroki - prepoved prehoda državne meje z otrokom - ukrepi za varstvo koristi otroka - odločitev po uradni dolžnosti - razlogi za izrek ukrepa - prenehanje ukrepa - prenehanje začasne odredbe - ogroženost otroka - varstvo koristi otroka - obrazložitev odločitve
Sodišče prve stopnje je (smiselno) odločilo o prenehanju ukrepa, čeprav ni ugotovilo (niti ugotavljalo) zakonskih razlogov za takšno odločitev.
Odločitev sodišča za ukrepanje po uradni dolžnosti je praviloma posledica otrokove (verjetne) ogroženosti in mora biti obrazložena - ne le z vidika ogroženosti, ampak tudi z vidika razlogov, ki terjajo poseg v družinska razmerja po uradni dolžnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00064307
KZ-1 člen 20, 20/2, 308, 308/3, 308/6.. URS člen 23, 25.. ZKP člen 18, 285b, 285e, 285e/1, 299, 299/3, 299/5, 340, 340/4, 364, 364/6, 364/7.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - sostorilstvo - zahteva za izločitev dokazov - sestava sodišča - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva - zavrnitev dokaznega predloga - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - pravica do obrambe - neopredelitev do dokaznih predlogov - pravica do zaslišanja obremenilne priče
Zgolj logično sklepanje, da obdolženi po predhodnem dogovoru z neidentificiranimi storilci prevoz desetih tujcev, ki niso imeli dovoljenja za vstop v Republiko Slovenijo, ni opravil brezplačno, ne more vzdržati kot zadostna podlaga za obsodilno sodbo, ki je na tej točki ostala brez razlogov o odločilnih dejstvih. S tem, ko je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe povsem prezrlo v izreku inkriminirano sostorilstvo obdolženega s predhodno dogovorjenimi neidentificiranimi storilci (na podlagi drugega odstavka 20. člena KZ-1), torej odločilno dejstvo, ki se nanaša na predmet obtožbe in mora biti skladno določbi šestega in sedmega odstavka 364. člena ZKP navedeno v obrazložitvi pisno izdelane sodbe, je storilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. O predlogu obrambe po izločitvi dokazov, podanem v sklopu predobravnavnega naroka, bi moral predsednik senata odločiti s posebnim sklepom, zoper katerega je dopustna pritožba, o kateri bi (še pred začetkom glavne obravnave) odločalo pritožbeno sodišče. Z izkazano ignoranco do obrambnega izločitvenega predloga je torej prvostopenjsko sodišče obdolženega prikrajšalo za (vmesno) uveljavljanje pravnega sredstva in tozadevno sprejeto instančno odločitev.
ZFPPIPP člen 121, 121/1. ZPP člen 219b, 219b/2, 219b/2-1, 219b/3, 227, 227/1, 227/6.
postopek prisilne poravnave - smiselna uporaba ZPP - edicijska dolžnost - poslovna skrivnost - pridržana pritožba
Sodišče ob izdaji (končne) odločbe po prostem prepričanju presodi, kakšnega pomena je to, da druga stranka odklanja predložitev listine, na kateri so prekriti deli, ki vsebujejo poslovno skrivnost.
ZPSPP člen 24, 24/1, 26, 26/1, 29, 29/3. ZPP člen 42, 154, 154/1, 433, 433/2.
najemna pogodba - najemna pogodba za poslovni prostor - prenehanje najemnega razmerja za poslovni prostor - odpoved najemne pogodbe - sodna odpoved najema poslovnih prostorov - nalog o izpraznitvi poslovnih prostorov - stroški postopka - povrnitev pravdnih stroškov - vrednost spornega predmeta
Za izdajo naloga za izpraznitev poslovnih prostorov se smiselno uporabljajo določbe ZPP, ki se nanašajo na plačilni nalog (tretji odstavek 29. člena ZPSPP). Sodišče v nalogu za izpraznitev odloči tudi o stroških postopka (drugi odstavek 433. člena ZPP). Te krije stranka, ki ne uspe v sporu (prvi odstavek 154. člena ZPP).
V skladu z uveljavljeno ustavno-sodno prakso gre izpostaviti, da je verjetnost bega odvisna predvsem od trdnosti vezi obtoženca s socialnim okoljem, v katerem živi (družina, zaposlitev), njegovega značaja, premoženja, vezi s tujim okoljem ipd.
OZ člen 191, 579. KZ-1 člen 240. ZPSPP člen 12, 12/2.
nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina) - dogovor o brezplačni uporabi nepremičnine - posodbena pogodba - ustna pogodba - ničnost - neupravičena pridobitev - kdaj se ne more zahtevati vrnitev
Najemne pogodbe so nujno odplačne narave, med pravdnima strankama pa je bil sklenjen dogovor o brezplačni uporabi prostora, ki ima pravno naravo posodbene pogodbe in ne najemne pogodbe, zato se zanj ne zahteva obvezna pisna oblika.
Ker se je tožeča stranka zavedala, da skladno z dogovorom prostor št. K12 brezplačno uporabljata tožena stranka in ministrstvo, in je kljub temu plačevala stroške tehničnega upravljanja in vzdrževanja za prostor K12, nima pravice zahtevati povračila teh stroškov od tožene stranke. 191. člen OZ namreč določa, da kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili.
izredna denarna socialna pomoč - višja sila - nepričakovanost dogodka
Sanacije kopalnice in kuhinje ni povzročila višja sila, ki bi lahko predstavljala podlago za presojo upravičenosti do izredne denarne socialne pomoči v višini treh minimalnih dohodkov. Upoštevajoč, da je tožnica sama povzela, da so bile cevi, ki so puščale stare in dotrajane ter neprimerne za uporabo, je izkazano, da bi tožnica zalitje kopalnice in kuhinje zaradi dotrajanih cevi lahko pričakovala. K obnovi cevi v kopalnici in kuhinji bi lahko pristopila pravočasno ter tako preprečila izliv vode oziroma nastanek izrednih stroškov.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00065044
ZMZPP člen 1, 19, 20. ABGB paragraf 879, 891, 1347, 1357. KschG člen 3, 6, 6/1-13, 25c, 25d. ZPP člen 212, 337, 337/1.
uporaba tujega materialnega prava - avstrijsko pravo - kreditna pogodba - porok - solidarni porok - solidarni porok in plačnik - potrošnik - varstvo potrošnikov - pojasnilna dolžnost banke - družbenik - poslovodja
Iz odločbe Sodišča EU C-269/95, na katero se med drugim sklicujeta pritožnika, izhaja ravno zaključek, kot ga je naredilo sodišče prve stopnje na podlagi že citiranega ugotovljenega dejanskega stanja. Med sklenjena razmerja, kjer se uporabljajo pravila o varstvu potrošnikov, spadajo samo tiste pogodbe, sklenjene z namenom zadovoljevanja lastnih potreb posameznika v smislu zasebne potrošnje kot ekonomsko šibkejše stranke. Po drugi strani pa posebna zaščita, ki jo želijo zagotoviti te določbe, ni upravičena v primeru pogodb za trgovinsko ali poklicno dejavnost, kar sta ob sklepanju spornih pogodb počela pritožnika.
neobrazložen ugovor - odgovor na ugovor - odločitev o stroških
Dolžnik je v ugovoru (nesubstancirano) uveljavljal zlasti dejstva v zvezi z nepravilnim potekom predhodnega izvršilnega postopka, v katerem sta bili prodani in upniku izročeni njegovi nepremičnini, kar pa ni ugovorni razlog, ki bi ga lahko uspešno uveljavljal v predmetnem izvršilnem postopku, ki teče na podlagi izvršljivega sklepa o izročitvi, s katerim je bila dolžniku naložena tudi izpraznitev prodanih nepremičnin in njihova izročitev kupcu (upniku). Glede na pravilno ugotovitev sodišča prve stopnje, da je ugovor, v katerem dolžnik ni zatrjeval pravno relevantnih dejstev, ki bi preprečevala izvršbo, in tudi ni predlagal dokazov, neobrazložen, se izkaže, da vložitev odgovora na ugovor ni bila potrebna, zaradi česar upnik na podlagi petega odstavka 38. člena ZIZ ni upravičen do povrnitev stroškov, ki so mu v zvezi s tem nastali. Neobrazložen ugovor se namreč že na podlagi drugega odstavka 57. člena ZIZ šteje kot neutemeljen in ga mora sodišče zavrniti. Četudi ga upniku kljub določbi tretjega odstavka 57. člena ZIZ sodišče vroči v odgovor, pa upnikov odgovor na ugovor ni potreben. Tudi ob upoštevanju pravne posledice iz prvega odstavka 58. člena ZIZ (tj. da se dolžnikove ugovorne navedbe štejejo za resnične) namreč ob opustitvi odgovora na ugovor takšnemu ugovoru ni mogoče ugoditi, saj resničnost pravno nerelevantnih dejstev ne more imeti za posledico ugoditve ugovoru.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - vročanje tožbe v odgovor - vročitev v predalčnik - poštni predalčnik - fikcija vročitve - vročilnica kot javna listina - pomen vročilnice (povratnice) kot javne listine - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - pogoji za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za vložitev odgovora na tožbo - notranje razmerje med stranko in pooblaščencem - pravočasnost predloga - zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje
Toženec v pritožbi neutemeljeno opozarja na nepravilno vročitev tožbe v odgovor. Njegov pritožbeni ugovor, da v nabiralnik bivšega podjetja zelo redko pogleda, ne more imeti pravno upoštevnih posledic. Dejstvo je, da ima toženec dva poštna predalčnika, kar pomeni, da mora oba redno pregledovati. Zvračanje odgovornosti na vročevalce, ki naj bi vedeli, v katerega od predalčnikov se vlagajo pošiljke, je neutemeljeno. Če ima toženec dva poštna predalčnika, je dolžan v obeh pregledovati pošto. Čeprav na poštnih predalčnikih ni imena in priimka, to še ne pomeni, da sta neuporabna. ZPP ne povezuje (ne)uporabnosti poštnega predalčnika z označbo imena in priimka.
Sam čas storitve obravnavanega prekrška ni pravno relevantna okoliščina, ki bi se nanašala na zakonski znak tega prekrška, temveč je čas storitve prekrška pomemben iz drugih razlogov (npr. zastaranje, ponovno sojenje za isto stvar), česar pa pritožnik v postopku ne problematizira.
odločitev o pravdnih stroških - sodna poravnava - stroški postopka - odmera pravdnih stroškov - kriteriji za odmero
S sodno poravnavo sta pravdni stranki dosegli dogovor o pravdnih stroških - soglašali sta, da o njih odloči prvo sodišče. Napačna je zato ugotovitev prvega sodišča, da okoliščine primera ustrezajo določbi prvega odstavka 159. člena ZPP.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - SOCIALNO VARSTVO
VSL00062367
ZDZdr člen 48, 48/2, 52, 74, 75, 75/2.
sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - zadržanje v psihiatrični bolnišnici - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - duševna motnja - prostorska zasedenost - prostorska stiska - obstoj verificiranega varovanega oddelka socialnega varstvenega zavoda - institucionalno varstvo odraslih - namestitev v socialnovarstveni zavod
Izoblikovalo se je stališče, da je v primeru, ko je treba določeno osebo namestiti v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda, ki so vsi prezasedeni, ustavno vzdržna začasna rešitev, da je dolžan socialno varstveni zavod, ki ga imenuje sodišče, osebo sprejeti ob sprostitvi prvega prostega mesta v vrstnem redu za sprejem oseb na podlagi sklepov sodišč, do tedaj pa ostane oseba v psihiatrični bolnišnici.
ZPIZ-2 člen 92, 390, 396, 396/3.. ZPIZ-2G člen 121.
III. kategorija invalidnosti - pravica do nadomestila za invalidnost - izpolnjevanje pogojev - invalidnost po prejšnjih predpisih
Tožnik ni bil uživalec nobenih pravic iz invalidskega zavarovanja po določbah ZPIZ. To pa pomeni, da navedene določbe ni mogoče uporabiti pri presoji sporne zadeve. Tožnik je namreč pravico do razporeditve oziroma zaposlitve na drugem ustreznem delu pridobil po določbah ZPIZ, torej v letu 1993, vendar pa ni uživalec navedene pravice, saj je že od 30. 9. 2008, ko mu je neodvisno od njegove volje prenehalo delovno razmerje, brez zaposlitve. Prav tako ni uživalec nobenih drugih pravic. To pa pomeni, da sprememba v stanju invalidnosti v primeru tožnika ni pogoj za pridobitev pravice do nadomestila za invalidnost.
posojilna pogodba - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost)
Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožnik toženki ni izročil 3.000,00 EUR in pravilno zaključilo, da posojilna pogodba sploh ni bila sklenjena, se izkažejo za pravno nepomembna izražena stališča tožnika, da pogodba v notarskem zapisu ni bila potrebna, ker se v primeru realizacije pogodbe nadomesti pomanjkljiva obličnost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00065923
ZPP člen 286a, 458, 458/5. ZFPPIPP člen 19. ZDavP-2 člen 173, 173/1, 175, 175/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - ugotovitev neobstoja ločitvene pravice - stečajni dolžnik - pravočasna predložitev vloge - poziv sodišča - zmotna uporaba materialnega prava - pridobitev ločitvene pravice - prednostno poplačilo - davčna izvršba na denarno terjatev dolžnika - pridobitev zastavne pravice - smiselna uporaba določb ZIZ - odstop zadeve v odločitev senatu
Sodišče prve stopnje je v obravnavanem primeru tožeči stranki poslalo poziv s konkretno določenim rokom 30 dni za podajo dodatnih navedb in dokaznih predlogov, z opozorilom, da kasnejše vloge sodišče v skladu z 286.a členom ZPP ne bo upoštevalo. Nato je na predlog tožeče stranke rok za vložitev omenjene pripravljalne vloge še enkrat podaljšalo za dodatnih 30 dni. Ker tožeča stranka pripravljalne vloge tudi v novo določenem roku 30 dni ni predložila, temveč jo je predložila šele na prvem naroku za glavno obravnavo, je sodišče prve stopnje po mnenju pritožbenega sodišča pravilno presodilo, da je bila prepozna.
(Smiselna) uporaba ZIZ v primeru davčne izvršbe na denarno terjatev ne pride v poštev.
Tožena stranka z davčno izvršbo na dolžnikovi denarni terjatvi ne more pridobiti zastavne pravice.
ZPIZ-2 člen 30.. ZMEPIZ-1 člen 55.. ZPIZ člen 140, 140/1.
sorazmerni del pokojnine - pokojninska osnova - dokazovanje z izvedencem - razveljavitev sodbe
Vrhovno sodišče RS je v zadevi VIII Ips 99/2007 že zavzelo stališče, da lahko tožnica dokazuje višino plač, ki so podlaga za ugotovitev pokojninske osnove in izračun višine pokojnine, za sporno obdobje tudi na podlagi primerjave s plačami primerljivih sodelavk, če teh podatkov ni v matični evidenci zavarovancev.
Sodišče prve stopnje bi moralo višino dohodka ugotavljati ne samo z zaslišanjem prič, temveč predvsem z izvedencem finančne stroke. Le na ta način bi lahko zadostilo kriteriju verjetnosti, ki je potreben, da se kljub pomanjkljivim podatkom v matični evidenci ugotovi višina dohodka v spornem obdobju.