Stališče sodne prakse je, da v družinskih sporih starša sama krijeta vsak svoje stroške postopka, skupne stroške postopka, kamor spada tudi nagrada in stroški izvedencev, pa krijeta po enakih delih.
zahteva za sodno varstvo - kršitev pravila o prednosti na cesti
Sodbe o zahtevi za sodno varstvo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ni dovoljeno izpodbijati, saj je pritožbeno sodišče na dejanske ugotovitve ter dokazno oceno sodišča prve stopnje vezano.
ZP-1 člen 55, 57. ZPrCP člen 107, 107/2, 46, 46/5, 46/5-3, 105, 105/5, 105/5-3. ZUP člen 80.
vožnja pod vplivom alkohola - pravica do izjave - privilegij zoper samoobtožbo - pravni pouk - elektronski alkotest kot indikator alkoholiziranosti - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti
Postopek preizkusa alkoholiziranosti se pred prekrškovnim organom, tako kot vsi drugi postopki pred prekrškovnim organom, vodi izključno na podlagi pravil upravnega postopka, v konkretnem primeru pa preizkus psihofizičnih sposobnosti voznikov v cestnem prometu še po določbah člena 107 ZPrCP. Kritični trenutek, ko pa preizkušanec v cestnem prometu, ko se postopek vodi po določbah ZPrCP postane še storilec prekrška, pa nastopi šele s podpisom zapisnika, iz katerega izhaja očitek o storitvi prekrška, torej vožnje pod vplivom alkohola, ki presega določeno in dovoljeno količino alkohola v izdihanem zraku.
nadomestni zapor - sklep o popravi - delo v splošno korist - višina neplačane globe
Ker je sodišče prve stopnje v pritožbi izpostavljeno napako skladno z določbo drugega odstavka 46. člena ZP-1 popravilo, pritožba storilca njegovega pravnega položaja ne more več izboljšati, zato se pritožbeni očitki izkažejo kot neutemeljeni.
DZ člen 7, 7/1, 7/2, 138, 138/3, 153, 160, 160/1, 161. ZIZ člen 278. ZNP-1 člen 100, 102, 102/3, 106, 106/2, 106/3.
pogoji za izdajo začasne odredbe v sporih iz razmerij med starši in otroki - prepoved prehoda državne meje z otrokom - ukrepi za varstvo koristi otroka - odločitev po uradni dolžnosti - razlogi za izrek ukrepa - prenehanje ukrepa - prenehanje začasne odredbe - ogroženost otroka - varstvo koristi otroka - obrazložitev odločitve
Sodišče prve stopnje je (smiselno) odločilo o prenehanju ukrepa, čeprav ni ugotovilo (niti ugotavljalo) zakonskih razlogov za takšno odločitev.
Odločitev sodišča za ukrepanje po uradni dolžnosti je praviloma posledica otrokove (verjetne) ogroženosti in mora biti obrazložena - ne le z vidika ogroženosti, ampak tudi z vidika razlogov, ki terjajo poseg v družinska razmerja po uradni dolžnosti.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - vročanje tožbe v odgovor - vročitev v predalčnik - poštni predalčnik - fikcija vročitve - vročilnica kot javna listina - pomen vročilnice (povratnice) kot javne listine - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - pogoji za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za vložitev odgovora na tožbo - notranje razmerje med stranko in pooblaščencem - pravočasnost predloga - zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje
Toženec v pritožbi neutemeljeno opozarja na nepravilno vročitev tožbe v odgovor. Njegov pritožbeni ugovor, da v nabiralnik bivšega podjetja zelo redko pogleda, ne more imeti pravno upoštevnih posledic. Dejstvo je, da ima toženec dva poštna predalčnika, kar pomeni, da mora oba redno pregledovati. Zvračanje odgovornosti na vročevalce, ki naj bi vedeli, v katerega od predalčnikov se vlagajo pošiljke, je neutemeljeno. Če ima toženec dva poštna predalčnika, je dolžan v obeh pregledovati pošto. Čeprav na poštnih predalčnikih ni imena in priimka, to še ne pomeni, da sta neuporabna. ZPP ne povezuje (ne)uporabnosti poštnega predalčnika z označbo imena in priimka.
odločitev o pravdnih stroških - sodna poravnava - stroški postopka - odmera pravdnih stroškov - kriteriji za odmero
S sodno poravnavo sta pravdni stranki dosegli dogovor o pravdnih stroških - soglašali sta, da o njih odloči prvo sodišče. Napačna je zato ugotovitev prvega sodišča, da okoliščine primera ustrezajo določbi prvega odstavka 159. člena ZPP.
DZ člen 7, 138, 141, 151, 157. ZPP člen 8. ZNP-1 člen 7.
predodelitev - stiki - sprememba okoliščin - bistveni vpliv na razvoj otroka - šolanje
Pritožbeno sodišče ne more mimo bistva zaključkov sodišča, oprtih na objektivizirane ocene obeh izvedencev s področja klinične psihologije in psihiatrije, to je, da za predlagano skupno starševstvo ni izpolnjen pogoj, ki je v dobri medsebojni komunikaciji med staršema, zato je v največjo korist otrok, da sta v varstvo in vzgojo še naprej zaupana materi, ker skupno starševstvo v ugotovljenih razmerah ne predstavlja največje koristi otrok.
Ni utemeljen pritožnikov očitek, da je sodišče odločalo izven trditvene podlage predlagateljice. Ne glede na navedeno pa bi imelo sodišče zaradi varovanja pravic mladoletnih oseb pravico, da tudi samo ugotavlja dejstva, čeprav jih udeleženca ne bi navajala (čl. 7 ZNP-1)
ZUPJS člen 10, 10/1, 10/1-1, 15, 15/4, 18, 18/4, 30a, 30a/11.. ZSV člen 100, 100/1, 100/4.. ZZZDR člen 124.. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2004) člen 2, 2-3.
plačilo institucionalnega varstva - preživninski zavezanec - preveritev podatkov po uradni dolžnosti - plačilna sposobnost
Center za socialno delo je na podlagi 11. odstavka 30.a člena ZUPJS po uradni dolžnosti na dan 1. aprila preveril višino pravice in na novo odločil o oprostitvah plačil socialnih storitev. Ker je tekom postopka prejel anonimno prijavo, da ima tožnica dohodke v tujini, je pričel ugotavljati dejansko prejemanje vseh tožničinih dohodkov.
V bistveno višjem znesku na novo ugotovljeni dohodki so vplivali na višino tožničine oprostitve in na višino njenega prispevka k doplačilu institucionalnega varstva za upravičenca B. B., ker ni razpolagal z zadostnimi sredstvi, da bi plačal storitev v celoti. Iz navedenih razlogov je Center za socialno delo pravilno presojal plačilno sposobnost upravičenčevih otrok kot zavezancev k plačilu skladno s 124. členom ZZZDR.
S tem ko je prvo sodišče nalog za plačilo sodne takse vročilo oškodovancu kot tožilcu in ne njegovemu pooblaščencu, je kršilo določbe kazenskega postopka iz tretjega odstavka 121. člena ZKP.
pripravljalni postopek - starejši mladoletnik - dokazni predlog tožilstva
Kot pravilno opozarja sodnica za mladoletnike pa obdolženec v lastni zadevi nikoli ne more biti priča, saj gre za kolizijo pravic oziroma dolžnosti dveh procesnopravnih položajev, ki sta si med seboj bistveno različna in posledično tudi nezdružljiva.
duševno zdravje - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - ogrožanje življenja in zdravja - izvedensko mnenje - duševna motnja - dokazna ocena
Prvo sodišče je sledilo argumentiranemu mnenju sodne izvedenke ter prepričljivo pojasnilo, na kakšen način udeleženec ogroža svoje življenje in huje ogroža svoje zdravje, poleg tega pa je ogrožal tudi življenje drugih in huje ogrožal tudi njihovo zdravje, kar vse je posledica njegove duševne motnje.
zaseg predmetov v kazenskem postopku - pravnomočno končan kazenski postopek - odvzem zaseženih predmetov - vrnitev zaseženih predmetov - vrnitev v kazenskem postopku zaseženih predmetov - pristojnost za odločanje - postopek s pravnimi sredstvi - presoja zakonitosti odločitve - pristojnost pravdnega sodišča - izročitev premičnine
Pravdno sodišče ni pristojno odločati o vrnitvi umetniške slike, zasežene po določbah ZKP, ker je usoda zaseženega predmeta vezana na usodo kazenskega postopka. Pravdno sodišče prav tako ni pristojno presojati pravilnosti odločitev kazenskega sodišča.
potrebni stroški - obrazložena vloga - kratek dopis in obvestilo - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Tožnica je z vlogo z dne 29. 8. 2022, ki jo je sodišče prejelo 30. 8. 2022, tožbeni zahtevek zgolj prilagodila tako, da je datum 23. 12. 2020 nadomestila z datumom 1. 1. 2021. Pritožba utemeljeno navaja, da ne gre za obrazloženo vlogo. Tožena stranka je tožnico na pravilen datum opozorila že v vlogi z dne 30. 6. 2022. Razen tega že sam materialni predpis določa od kdaj dalje se v takih primerih, kot je predmetni, lahko prizna nova pravica iz invalidskega zavarovanja.
V skladu s 3. točko četrtega odstavka 190. člena ZSKZDČEU-1 lahko domače sodišče, v celoti ali delno zavrne predlog za priznanje in izvršitev, če oseba, zoper katero naj bi se denarna sankcija izvrševala, predloži dokazilo, da je znesek iz denarne sankcije v celoti ali delno plačan ali izvršen na drug način v katerikoli državi članici.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSM00062965
ZPP člen 191, 191/1, 191/1-1, 195. ZIZ člen 29b, 29b/1, 29b/5. ZST-1 člen 3, 3/1, 5, 5/1, 5/1-1.
domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi - solidarni dolžniki v izvršbi - plačilo sodne takse za ugovor - navadno sosporništvo
Ne glede na to, da sta dolžnika v obravnavani zadevi ugovora vložila v isti vlogi, je treba vlogo glede na njeno vsebino in upoštevaje procesni položaj dolžnikov obravnavati kot dve samostojni pravni sredstvi, tj. kot dva samostojna ugovora vsakega od dolžnikov, o katerih mora sodišče sprejeti tudi samostojni odločitvi in sklep o izvršbi, če so izpolnjene procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo ugovorov, upoštevaje razloge, ki jih je v ugovoru uveljavljal posamezni dolžnik, in uradoma upoštevne razloge preizkusiti ločeno v razmerju do posameznega dolžnika. Ker Zakon o sodnih taksah (ZST-1) nima izrecne določbe o taksni obveznosti navadnih sospornikov, za taksno obveznost vsakega od dolžnikov velja prvi odstavek 3. člena ZST-1, ki določa, da s tem zakonom predpisane takse plača tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja, če ta zakon ne določa drugače. Za vsakega od dolžnikov je zato že z vložitvijo vloge z dne 11. 1. 2022 nastala samostojna obveznost za plačilo sodne takse za postopek o njegovem ugovoru zoper sklep o izvršbi (1. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1; prvi odstavek 29.b člena ZIZ), zaradi česar v obravnavani zadevi tudi ni podlage za uporabo desetega odstavka 3. člena ZST-1.
ZTuj-2 člen 145, 14572, 14572-2. ZP-1 člen 136, 136-5.
tujec - nezakonito bivanje - zaposlitev - praktično usposabljanje
Ob tem ko iz ugotovitev sodišča prve stopnje poleg tega, da delavci niso nič vedeli o tem, da je s takim načinom prihoda in dela v Sloveniji kaj narobe, izhaja tudi, da je storilec imel sklenjeno pogodbo o kadrovskem štipendiranju z družbo A. d.o.o. in da je bil vpisan v izobraževalni program, pa tudi pritožbene trditve, da se je storilec, ki je pričel z delom 4 dni po vstopu v Slovenijo moral in mogel zavedati, da njegovo ravnanje predstavlja kršitev zakona in prekršek, niso utemeljene.
izredna denarna socialna pomoč - višja sila - nepričakovanost dogodka
Sanacije kopalnice in kuhinje ni povzročila višja sila, ki bi lahko predstavljala podlago za presojo upravičenosti do izredne denarne socialne pomoči v višini treh minimalnih dohodkov. Upoštevajoč, da je tožnica sama povzela, da so bile cevi, ki so puščale stare in dotrajane ter neprimerne za uporabo, je izkazano, da bi tožnica zalitje kopalnice in kuhinje zaradi dotrajanih cevi lahko pričakovala. K obnovi cevi v kopalnici in kuhinji bi lahko pristopila pravočasno ter tako preprečila izliv vode oziroma nastanek izrednih stroškov.
posojilna pogodba - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost)
Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožnik toženki ni izročil 3.000,00 EUR in pravilno zaključilo, da posojilna pogodba sploh ni bila sklenjena, se izkažejo za pravno nepomembna izražena stališča tožnika, da pogodba v notarskem zapisu ni bila potrebna, ker se v primeru realizacije pogodbe nadomesti pomanjkljiva obličnost.