URS člen 15, 15/3, 35, 35/1, 37, 37/1, 72, 72/3. ZKP člen 18, 18/2, 144, 144-6.
izločitev dokazov - pravica do zasebnosti - tehtanje pravic v koliziji - praktična konkordanca - uresničevanje in omejevanje pravic - pravice obdolženca - varstvo živali
Če obtoženi pri svojem ravnanju ni mogel pričakovati zasebnosti v smislu, da ga nihče ne bi pri tem opazoval, s tem ni odgovorjeno na vprašanje, ali mu je bila pravica do zasebnosti kršena s snemanjem. Posnetek daje oblast nad tujo osebo oziroma njeno osebno dobrino, ker omogoča ponovitev (ponovno predvajanje). Če je torej to storjeno brez vednosti prizadete osebe, je s tem poseženo v izključno pravico osebe, da sama razpolaga s svojo podobo in glasom.
Predpogoj za tehtanje med prizadetimi ustavnimi pravicami je, da je kolizija med njimi neposredna. Prvostopno sodišče je kot neposredno nasprotno ustavni pravici obtoženca do zasebnosti upoštevalo pravice živali, da niso podvržene mučenju, pri čemer se je oprlo na določbo 72. člena URS (zadnji stavek četrtega odstavka). Varstvo živali sicer je ustavno varovana vrednota, vendar je očitno, da ne gre za pravico, ki bi bila neposredno oškodovančeva. A. A. ni oškodovanec in mu torej z obravnavanim kaznivim dejanjem ni bila prekršena ali ogrožena nobena njegova osebna ali premoženjska pravica, še toliko manj ustavna pravica. Predpogoj za izvedbo postopka praktične konkordance torej ni izpolnjen.
ZD člen 163. ZPP člen 13, 205, 205/1, 205/1-1, 206, 206/1, 208, 208/1.
prekinitev zapuščinskega postopka - smrt dediča med zapuščinskim postopkom - reševanje predhodnega vprašanja - načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - sklep o prekinitvi postopka - nadaljevanje prekinjenega postopka - pravica do sodelovanja v postopku - dedičevi dediči - določitev kroga dedičev - sodna praksa - sprememba sklepa
Odločitev sodišča, da predhodnega vprašanja ne bo reševalo samo, temveč bo postopek prekinilo, ni absolutna diskrecijska pravica.
Sodna praksa je primere, ko je dedič po pokojnem živ ob uvedbi dedovanja, umre pa pred koncem zapuščinskega postopka, rešila tako, da na mesto umrlega dediča, ki je preživel zapustnika, stopijo njegovi dediči, ki jih sodišče ugotovi.
sklep o dedovanju - pritožba zapustnikovega dediča - pritožbene novote - izjava v pritožbenem postopku - izjava o sprejemu dediščine - dovoljena pritožbena novota v zapuščinskem postopku - izjava dana do konca zapuščinskega postopka
Dedič ima možnost svojo pravico uveljavljati (tudi) v pritožbenem postopku.
ZKP člen 209, 209/2, 213b, 213b/1, 236, 452c, 452c/1, 453, 453/2, 473, 473/4. URS člen 35. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
obiskovanje pripornika - pripravljalni postopek - mladoletnik - pripor - pravica do zasebnega in družinskega življenja - strogi test sorazmernosti - sorazmernost posega - pravna dobrota oprostitve pričanja
Omejevanje obiskov med mladoletnikom in staršema kot prosilcema, ki imata v kazensko mladoletniškem postopku vlogo prič, je potrebno, da se prepreči dogovarjanje, ki bi lahko škodovalo uspešni izvedbi postopka (drugi odstavek 209. člena ZKP in prvi odstavek 213. člena ZKP). Okoliščina, da slednja uživata pravno dobroto iz prvega odstavka 236. člena ZKP, po mnenju senata nima vpliva na pravilnost odločitve. Dobrote se lahko poslužita ali tudi ne.
vročitev plačilnega naloga za sodno takso - neplačilo sodne takse za pritožbo - pritožba se šteje za umaknjeno - domneva umika pritožbe
Ker tožena stranka kljub pravilno vročenem plačilnem nalogu za plačilo sodne takse, le te ni plačala, je sodišče prve stopnje pravilno izdalo sklep, da se pritožba šteje za umaknjeno.
nedovoljen vstop v rs - prekršek neznatnega pomena - pogoj PCT - subjektivne okoliščine - posebne olajševalne okoliščine - prepoved reformatio in peius
Storilec državne meje izven mejnega prehoda ni prestopil zaradi dogajanja ali stanja, na katerega ni imel vpliva, ampak zato, ker v času sprejetih ukrepov zaradi epidemije Covid-19 ni izpolnjeval pogoja PCT, česar pa zaradi njegovih osebnih prepričanj, ker se z ukrepi ni strinjal, ni mogoče šteti kot subjektivnih okoliščin takšne narave, ki delajo storjeni prekršek posebno lahek.
Utemeljeno pritožba tudi smiselno uveljavlja kršitev določbe 325. člena ZPP (v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP), ko navaja, da je izpodbijani dopolnilni sklep nepravilen in da ga je sodišče izdalo prepozno, saj je sodišče prve stopnje dopolnilni sklep izdalo po uradni dolžnosti brez ustreznega predloga stranke.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00061006
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 358, 358-3, 371, 371/1, 371/1-11, 383, 383/1.
oprostilna sodba - kaznivo dejanje poslovne goljufije - razveljavitev prvostopenjske sodbe - razlogi za oprostilno sodbo - dejanje ni kaznivo dejanje - dejanje ni dokazano
Obdolženi je bil na podlagi sprejete dokazne ocene po izreku sodbe oproščen po 3. točki 358. člena ZKP, ker torej ni dokazano, da je storil očitano mu kaznivo dejanje. Vendar pa je iz obrazložitve razbrati, da zaključki sodišča prve stopnje o razlogih za izrek oprostilne sodbe temeljijo tako na v dokaznem postopku izvedenih dokazih, kot tudi na nadaljnjem polemiziranju, da dejanje, ki je obdolženemu očitano, po zakonu ni kaznivo dejanje. Navedeno pomeni, da se torej hkrati zatrjuje, da obdolženi očitanega kaznivega dejanja ni storil, kot tudi, da dejanje ni kaznivo dejanje, kar pa je samo s seboj v nasprotju.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00062107
KZ-1 člen 186, 186/1, 186/5, 300, 300/1, 300/3. ZKP člen 148, 148/4, 358, 358-4, 498, 498/1, 498a, 498a/1, 503, 503/1. ZPPPD člen 1, 3, 3-2, 7, 7/2, 8, 8/2, 9, 9/1. URS člen 29, 29-4.
kazniva dejanja zoper človekovo zdravje - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - prepovedana droga - konoplja - nedovoljeno gojenje konoplje - obstoj kaznivega dejanja - obstoj protipravnosti - dejanje majhnega pomena - nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba - oprostilna sodba - izrek oprostilne sodbe - odvzem premoženjske koristi - odvzem predmetov - napad na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti - pravna opredelitev kaznivega dejanja - resna grožnja - pravna jamstva v kazenskem postopku - privilegij zoper samoobtožbo - pravni pouk osumljencu - izločitev dokazov - osredotočenost suma
Pritožbeno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da je obtoženec s proizvodnjo konoplje in njenih produktov ter dajanjem slednjih v prodajo oziroma v promet pridobival finančna sredstva za lastno preživljanje. Vendar po presoji pritožbenega sodišča navedena okoliščina ne predstavlja odločilnega dejstva, ki bi onemogočalo uporabo 4. točke 358. člena ZKP. Pritrditi je pritožniku, da iz izpovedb zaslišanih prič in zagovora obtoženca izhaja, da je obtoženec prideloval konopljo in izdeloval konopljine produkte zaradi prepričanosti v njene pozitivne učinke pri zdravljenju različnih bolezni. Iz podatkov spisa nadalje ne izhaja, da bi imela konopljina smola, ki jo je izdelal, negativne učinke za njene odjemalce, kar pomeni da slednji niso utrpeli škodljivih posledic. Obtoženec je očitano kaznivo dejanje storil s krivdno obliko naklepa, ki je edina možna krivdna oblika pri kaznivemu dejanju po 186. členu KZ-1. Pri tem je po presoji pritožbenega sodišča treba upoštevati, da obtoženčev nagib ni bil koristoljuben, saj ni izkoriščal zdravstvenih težav odjemalcev in se ni okoriščal na podlagi njihove nesreče. Ob upoštevanju teže kaznivega dejanja, neznatnosti škodljivih posledic in stopnjo obtoženčeve krivde, je po presoji pritožbenega sodišča utemeljen zaključek, da je obtoženec izpolnil tako objektivne kot subjektivne kriterije določene v 4. točki 358. člena ZKP in je utemeljen izrek oprostilne sodbe.
ZKP ne daje pravne podlage za odvzem premoženjske koristi, če je v kazenskem postopku izdana oprostilna ali zavrnilna sodba.
Ker je zavarovana dobrina kaznivega dejanja po 300. členu KZ-1 javni red in mir vključno z varnostjo uradne osebe, je za presojo o resnosti grožnje bistvena objektivna resnost izrečene grožnje in ne toliko stopnja subjektivnega občutka ogroženosti pri posamezniku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00061965
OZ člen 45, 46, 49, 86, 94. ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-15.
kreditna pogodba - dolgoročno posojilo - povišanje obrestne mere - aneks k pogodbi - izsiljevanje - pogodba kot materialno pravo - inštitut ničnosti in izpodbojnosti - napake volje - grožnja in sila - zahtevek za razveljavitev pogodbe - prekoračenje trditvene podlage - kršitev pravice do izjave - načelo iura novit curia
Sodišče prve stopnje je kršilo določilo 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ko je ugotovilo dejstva, ki jih nobena izmed strank ni zatrjevala ter ji s tem kršila pravico do izjave, saj se ni mogla izjaviti o dejstvih, katera je sodišče prve stopnje štelo kot odločilna za ugoditev zahtevku in ki so v evidentnem nasprotju s samimi trditvami strank, ki jih je sodišče prve stopnje tudi samo povzelo v uvodnih navedbah strank v sodbi in je s tem kršilo tudi 15. točko drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je namreč svojo odločitev, da je tožena stranka neupravičeno povišala obrestno mero tožeči stranki in v zvezi s tem prisodilo plačilo v I. točki izreka izpodbijane sodbe, utemeljilo na podlagi dejstev, ki jih je samo ugotovilo, brez da bi jih stranki zatrjevali.
Sodišče je tisto, ki pozna pravo, vendar je glede uporabe pogodbenega prava tako teorija kot usklajena sodna praksa jasna, in sicer da je sodišče vezano na uporabo tistih pogodbenih določil, katera so del trditvene podlage strank.
V primeru, ko naj bi šlo za grožnjo ali silo pri izjavi volje, ni mogoče govoriti o ničnosti pravnega posla, pač pa o njegovi izpodbojnosti in je potrebno postaviti zahtevek na razveljavitev pogodbe (kar je tožnica kot podrejen zahtevek tudi postavila, pa ga je sodišče prve stopnje zavrnilo) in ne zahtevka za ugotovitev ničnosti.
zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico - nujna zadeva - tek procesnih rokov med sodnimi počitnicami
V obravnavani zadevi, ki teče na podlagi predloga upnice za zavarovanje njene denarne terjatve z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini (243. člen ZIZ), gre za zadevo zavarovanja, zadeve zavarovanja pa so v 5. točki tretjega odstavka 83. člena ZS izrecno opredeljene kot nujne zadeve, v katerih na podlagi drugega odstavka 83. člena ZS procesni roki tudi v času poletnega poslovanja sodišča (tj. med 15. julijem in 15. avgustom) tečejo in zanje ne velja ureditev v zvezi s prekinitvijo teka procesnih rokov, določena v četrtem odstavku 83. člena ZS.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - plačilo sodne takse oproščene nasprotne stranke - prevalitev takse na nasprotno stranko - uspeh stranke v postopku, ki je bila oproščena plačila sodnih taks - kriterij uspeha v postopku - pravnomočnost odločbe - učinek pravnomočnosti - vloženo izredno pravno sredstvo
Relevanten trenutek za oceno uspeha stranke in s tem prevalitev plačila sodne takse oproščene stranke, ki je v postopku uspela, na stranko, ki v postopku ni uspela, je pravnomočnost odločbe (319. člen ZPP), ko je mogoče prisojeno obveznost prisilno izterjati, torej ko ta postane izvršljiva. Glede na zgoraj navedeno je odločba v tej zadevi postala pravnomočna dne 12. 1. 2022 in je sodišče prve stopnje pravilno postopalo, ko je od tožnice zahtevalo, da plača sodno takso tožene stranke, ki je bila oproščena plačila. Tega ne spremeni dejstvo, da je tožnica vložila revizijo, torej izredno pravno sredstvo.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - začasna odredba o stikih - začasna ukinitev stikov - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - povečane potrebe otroka - posplošenost navedb stranke - pavšalne pritožbene navedbe
Podlago za svojo odločitev je prvo sodišče črpalo iz mnenja CSD, poročila Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter poročila osnovne šole. Iz njih ne izhaja nikakršna dekličina ogroženost zaradi stikov, ki jih ima z očetom. V procesnem gradivu tudi ni nanizanih konkretnih ravnanj, ki bi jih morala starša izvajati v odnosu s hčerko. Pritožnica ne pojasni, katera so tista pravilna ravnanja oz. kakšni naj bi bili pravilni načini ukvarjanja s hčerko, ki jih oče ne izvaja. Njen predlog za izdajo začasne odredbe in (tudi) pritožba sta povsem posplošena tako glede predloga za začasno ukinitev stikov kot tudi glede začasnega preživljanja. Že trditvena podlaga ne nudi ustrezne opore za sklep o (kakršnikoli) dekličini ogroženosti. Zato ni bilo potrebe po širšem izvajanju dokaznega postopka in zaslišanju udeležencev. Ta očitek predstavlja nekonkretizirano kritiko, ki ne terja podrobnejših pojasnil pritožbenega sodišča (prvi odstavek 360. člena ZPP).
OZ člen 138, 200, 204, 270, 270/1, 270/2, 323, 325, 325/2. SPZ člen 137, 137/1.
kreditna pogodba - plačilo kredita - izpolnitev pogodbe - mladoletna oseba - soglasje Centra za socialno delo (CSD) - zastavna pravica - novacija - prenovitev obveznosti - poslovodstvo brez naročila - skrajna sila - neupravičena pridobitev
Tožnik je z opustitvijo unovčenja zastavljenih investicijskih kuponov tožencev v januarju 2010 izčrpal svoje upravičenje, da se zapadle obveznosti po kreditnih pogodbah iz leta 2008 poplačajo v breme tožencev, zaradi česar je tudi ta obveznost tožencev v januarju 2010 prenehala.
URS člen 22, 25. ZKP člen 118, 118/1, 120, 120/2. Konvencija, ki jo je Svet pripravil na podlagi člena 34 Pogodbe o Evropski uniji, o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije (2000) člen 5, 5/1.
vročanje v tujino - osebna vročitev - nadomestna vročitev - pravočasnost pritožbe - enako varstvo pravic - pravica do pravnega sredstva
Za presojo pravočasnosti pritožbe zoper sodbo je odločilno, ali se je in če se je, kdaj se je obsojenec s sodbo, ki je bila vročena njegovi zunajzakonski partnerici oziroma ženi, dejansko seznanil, saj bi mu šele od tega dne začel teči 30-dnevni rok za vložitev pritožbe zoper sodbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00061397
ZPP člen 81, 81/5, 100, 205. ODZ paragraf 1206. ZPVAS člen 2, 8, 8/2. ZAgrS člen 1.
smrt stranke med pravdo - univerzalno pravno nasledstvo - prenosljivost pravice - prevzem pravde - dedovanje - pravno in procesno nasledstvo - pravica do dedovanja - pravno razmerje - ustavitev postopka - agrarna skupnost - sprejem v članstvo - članstvo v agrarni skupnosti - pogoji za sprejem v članstvo - družba civilnega prava - societas - pogodba civilnega prava - dedovanje članskih deležev - dedovanje premoženjske pravice v naravi - subjektivna sprememba tožbe - pravdna sposobnost - zavrženje tožbe
Pritožnik je dedič pokojnega tožnika. Gre za univerzalnega pravnega naslednika. Vendar pa to ne pomeni, da so nanj prešle prav vse sestavine zapustnikovega premoženja. Tiste pravice in obveznosti, ki tudi za časa življenja niso bile prenosljive ali so bile vezane na osebo zapustnika, niso bile predmet dedovanja.
Pokojni tožnik je v tem postopku uveljavljal pravico, ki ni podedljiva in na njegovega dediča ni prešla. Postopka zato z njim ni mogoče nadaljevati, saj do procesnega nasledstva ni prišlo.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča - razpolaganje dediča z zapuščino - denarna sredstva na bančnem računu
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določilo 213. člena ZD, ko je pravico pritožnika, ki trdi, da v zapuščino spadajo tudi denarna sredstva, dvignjena z računa zapustnice pred njeno smrtjo, štelo za manj verjetno, in zato njega napotilo na pravdo. Zapuščina je premoženje, ki ga ima zapustnik v trenutku smrti. V kolikor so denarna sredstva z zapustnikovega računa dvignjena še v času njegovega življenja in torej zapustnik v trenutku smrti tega premoženja ni več imel, mora (praviloma) tisti, ki trdi, da to premoženje kljub temu sodi v zapuščino, to dokazati in je njegova pravica manj verjetna.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00061109
KZ-1 člen 86, 86/8, 220, 220/1.
nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - merila za odločanje o predlogu za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - specialni povratnik - nadaljevano kaznivo dejanje - skrb za dom in družino - zdravstveno stanje - finančno stanje - povrnitev škode
V konkretnem primeru na strani obsojenca niso podane takšne okoliščine, ki bi opravičevale alternativno prestajanje kazni.