regresni zahtevek ZPIZ - odškodnina - začetek teka zastaralnega roka - zastaranje tožbenega zahtevka - ugovor zastaranja
Zavarovanec tožeče stranke delavec A. A. je bil zaradi posledic, ki jih je utrpel v delovni nezgodi, z odločbo tožeče stranke z dne 19. 1. 2017, razvrščen v III. kategorijo invalidnosti in mu je bila priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto, premestitev pa mu je bil dolžan zagotoviti delodajalec oziroma tožena stranka. Z izdajo odločbe ZPIZ št. 9372246 z dne 19. 1. 2017 je tožeči stranki postal znan podatek o škodi v smislu njenega nastanka ter o tistem, ki naj bi to škodo povzročil, v konkretni zadevi tožena stranka, kar ta tudi ves čas postopka zatrjuje. Z odločbo tožeče stranke z dne 5. 4. 2017, je bila delavcu zaradi posledic poškodbe pri delu, nedvomno priznana pravica do nadomestila za invalidnost v znesku 243,05 EUR na mesec, od 9. 3. 2017 dalje. O pravici in višini dajatve tožeče stranke je bilo tako res odločeno z odločbo tožeče stranke z dne 5. 4. 2017. Vendar ob tem ne gre spregledati, na kar prav tako opozarja tožena stranka, da je ravno tožeča stranka tista, ki izda tako odločbo o razvrstitvi v kategorijo invalidnosti, kakor tudi odločbo o pravici in višini nadomestila za invalidnost, saj prav ona razpolaga z vsemi podatki za odločitev o višini nadomestila za invalidnost ter je tudi edina pristojna za izdajo odločbe o pravici in višini nadomestila za invalidnost. Iz same odločbe ZPIZ št. 2 o 9372246 z dne 5. 4. 2017 pa izhaja, da je tožeča stranka prejela sporočilo A. d.o.o. (tožene stranke) dne 15. 3. 2017, da se je zavarovanec dne 9.3.2017 zaposlil na drugem delovnem mestu v skladu z odločbo o priznanju pravice do premestitve na drugo delovno mesto z dne 19.1.2017. Z obvestilom tožene stranke z dne 14. 3. 2017 v prilogi B11 v spisu, (ki ga je tožeča stranka prejela 15. 3. 2017), je tožena stranka tudi obvestila tožečo stranko, da so delavca (zavarovanca ) razporedili na ustrezno delovno mesto dne 9. 3. 2017, hkrati je tožeči stranki posredovala tudi njegovo pogodbo o zaposlitvi. Tožeča stranka je bila torej najkasneje dne 15. 3. 2017 s prejemom sporočila A. d.o.o. seznanjena z vsemi potrebnimi podatki za odločitev o pravici in višini nadomestila za invalidnost (škode). Izdaja same odločbe ZPIZ št. 2 o 9372246 z dne 5. 4. 2017, s katero je bila višina škode sicer dejansko odmerjena (določena), tako ne pomeni, da je šele s tem dnem začel teči zastaralni rok. Ob pravilni uporabi materialnega prava 352. člena OZ, so bili tožeči stranki znani vsi elementi za določitev višine škode (ta mora biti določljiva in ne nujno določena) najkasneje 15. 3. 2017, medtem, ko ji je povzročitelj bil znan že na podlagi odločbe z dne 19. 1.2017. Triletni zastaralni rok je tako začel teči 15. 3. 2017 in je iztekel najkasneje 15. 3. 2020, kar pa pomeni, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki ga je v predmetni zadevi vložila na sodišče 19. 3. 2020, zastaral v celoti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00063845
ZDSS-1 člen 63, 63/1, 63/2, 72.. ZPIZ-2 člen 11, 171.. ZPP člen 347, 347/2, 354, 354/1, 358, 358-6.
procesna predpostavka za vložitev tožbe - dokončen upravni akt - nedovoljena tožba - odprava bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - sprememba odločitve - zavrženje tožbe
V zadevi ni izkazana procesna predpostavka, ki mora biti izkazana po določbah ZDSS-1 za vsebinsko obravnavo zadeve. To pa ne samo zato, ker gre za vtoževanje izplačila starostne pokojnine, ki ni niti priznana, ne odmerjena in o njej sploh ni bilo odločeno po predpisanem postopku, pač pa predvsem zato, ker ni procesne predpostavke za meritorno sojenje, zato je treba takšno tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZDSS-1 kot nedopustno zavreči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00061320
OZ člen 17, 17/1, 162. ZVO-1 člen 149. ZPP člen 7, 7/1, 212, 214, 214/1, 214/2. Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (2012) člen 4, 4-10, 4-19. Direktiva Sveta z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode člen 13.
obvezna gospodarska občinska javna služba - odvajanje in čiščenje odpadnih voda - trditveno in dokazno breme - dolžnost skleniti pogodbo ( kontrahirna dolžnost ) - priznanje dejstev
Ker tožničina odpadna voda iz A. nastaja v gospodarski dejavnosti predelave mleka in ne nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih, po nastanku ni podobna komunalni odpadni vodi in jo je posledično treba šteti za industrijsko odpadno vodo.
Tožeča stranka ni zadostila svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu, da njena odpadna voda, ki nastaja kot industrijska odpadna voda, izpolnjuje merila za uvrstitev pod komunalno odpadno vodo. Zato sodišče prve stopnje ni imelo trditvene in dokazne podlage, na podlagi katere bi lahko ugotavljalo izpolnjenost meril za opredelitev tožničine odpadne vode kot komunalne odpadne vode in je pravilno zaključilo, da je odpadna voda tožeče stranke industrijska odpadna voda.
Ni pravilno stališče tožeče stranke v zvezi z razporeditvijo trditvenega bremena, ki ga utemeljuje z vsebino dopisovanja med strankami pred pravdo. Priznanje dejstev se lahko poda le med pravdo in pred sodiščem.
izvršba - izvršilni naslov - izvršba za izterjavo nedenarne terjatve - nenadomestno dejanje - izvršitev z izrekanjem denarne kazni
Pritožnik s pritožbenimi navedbami ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da obveznosti, ki mu je bila naložena s sklepom o izvršbi z dne 5. 7. 2022, ni izpolnil. Zato mu je sodišče prve stopnje v skladu z 226. členom ZIZ utemeljeno določilo nov rok 8 dni za izpolnitev denarne obveznosti, izreklo poostreno denarno kazen in odmerilo nadaljnje izvršilne stroške.
ZUTD člen 27a, 27a/1, 27c, 27c/1, 27č.. ZDR-1 člen 5, 5/2.
upokojenec - začasno in občasno delo - evidence - soočenje prič - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
V določilu prvega odstavka 27.a člena (kot tudi ne v drugih določilih) ZUTD ni pravne podlage za ugoditev zahtevku za izstavitev pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela upokojencev. Tak zahtevek v obravnavanem primeru tudi ni potreben, saj tožnica za toženca dela ne opravlja več.
Toženec v pritožbi neutemeljeno vztraja na stališču, da v vtoževanem obdobju ni mogel biti delodajalec v smislu 27.a člena ZUTD, češ da je to lahko le pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, kar pa takrat ni bil. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da tega niti ZDR-1 ne določa. Skladno z drugim odstavkom 5. člena ZDR-1 je delodajalec lahko tudi fizična oseba kot taka (torej brez statusa samostojnega podjetnika).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00061203
ZOR člen 1087, 1087/3. OZ člen 239, 239/2, 253, 253/2, 395, 395/1, 395/2, 402, 402/1, 416, 416/1. ZFPPIPP člen 300, 300/2.
bančna garancija - neupravičeno unovčenje bančne garancije - solidarni dolžniki - vsebina solidarnosti dolžnikov - nedeljive obveznosti - sklenitev aneksa k pogodbi - sprememba z aneksom - veljavnost aneksa - podaljšanje roka za izvedbo del - rok za izpolnitev pogodbe - zamuda z izpolnitvijo pogodbene obveznosti - kršitev pogodbenih obveznosti - pogodbena kazen - škoda zaradi zamude z izpolnitvijo - ugovor tožene stranke
Drugi odstavek 395. člena OZ izrecno določa, da lahko vsak solidarni dolžnik dolguje z drugim rokom izpolnitve, z drugimi pogoji in sploh z različnimi odmiki. Pojmu solidarne obveznosti ne nasprotuje, če so sodolžniki za obveznost zavezani z različnimi modalitetami, kamor izrecno spada tudi različen rok izpolnitve. Ta zakonska določba nedvomno ovrže trditev, da se mora dogovor o podaljšanju pogodbenega roka iz obeh aneksov neposredno uporabiti tudi za presojo roka izpolnitve tožeče stranke kot solidarnega dolžnika.
ustavitev kazenskega postopka - umik obtožnega predloga - oškodovanec kot tožilec - stroški kazenskega postopka - breme stroškov postopka - sporazum - plačilo stroškov iz proračuna
Sodišče stroškov kazenskega postopka, ki so nastali pred umikom obtožnega akta po tožilstvu, ne more naložiti nobeni od strank, ker ti bremenijo proračun.
ZPP člen 17, 17/2, 19, 19/1.. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b.
stvarna pristojnost - delovni spor - sprememba sklepa
Iz povsem jasnih tožbenih trditev izhaja, da tožnik v posledici prisile, da vrne del izplačane neto plače, dejansko ni prejel plače, do katere je bil upravičen po pogodbi o zaposlitvi. Zahtevek se torej nanaša na temeljno obveznost delodajalca (tožene stranke) iz delovnega razmerja, to je, da delavcu (tožniku) za njegovo delo zagotovi plačo v takšni višini, kot je bila dogovorjena oziroma določena v pogodbi o zaposlitvi. Obveznost plačila zneskov, ki jih zahteva tožnik, je torej glede na tožbene trditve povezana z delovnim razmerjem, ki je obstajalo med strankama. Ob upoštevanju navedenega je na podlagi točke b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 podana stvarna pristojnost delovnega sodišča za odločanje v obravnavanem sporu.
umik pritožbe - pritožbeni stroški - odgovor na pritožbo - stroški odgovora na pritožbo
Tožnici, ki sta pritožbo umaknili, morata glede na določbo drugega odstavka 158. člena ZPP nositi svoje stroške postopka s pritožbo, hkrati pa bi morali toženki povrniti pritožbene stroške. Vendar bi bila ta upravičena do njihove povrnitve le, če bi bili ti stroški za pravdo potrebni. Glede na vsebino odgovora na pritožbo, v katerem svojim navedbam v postopku na prvi stopnji ni dodala nič novega, kar bi bilo pomembno za odločitev o pritožbi (tudi če ne bi bila umaknjena), je višje sodišče odločilo, da ji pritožbeni stroški ne gredo.
zahtevek na izpraznitev stanovanja - plačilo uporabnine - stečajni postopek - odpoved najemnega razmerja - predlog za preložitev naroka - zavrnitev predloga - slovenski jezik - ustrezna priprava na narok - brezplačna pravna pomoč
Iz podatkov v spisu ne izhaja, da naj bi pritožnik zavrnilno odločbo o brezplačni pravni pomoči resnično prejel šele tik pred narokom (in posledično ne bi imel dovolj časa poiskati si odvetnika ali se sam pripraviti na narok), dokazov v zvezi s temi trditvami pa pritožnik tudi sicer ni predložil. Prav tako ni navedel nobenih okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče zaključiti, da se dejansko ni imel možnosti pripraviti na narok, isto pa velja tudi za navedbe, da ni uspel odgovoriti na vlogo tožeče stranke. Ne gre spregledati, da je bil narok za glavno obravnavo na njegovo zahtevo pred tem že dvakrat preklican. Po tem, ko je bila izdana odločba o brezplačni pravni pomoči, sodišče prve stopnje ni imelo nobenega razloga več, da naroka ne opravi in v zadevi odloči.
ZDR-1 člen 129.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
terjatve iz delovnega razmerja - nadomestilo plače - regres za letni dopust - dodatek za delovno dobo - višina dodatka - kolektivne pogodbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odsotnost odločilnih razlogov
Če delodajalca ne zavezuje nobena kolektivna pogodba na ravni dejavnosti, to še ne pomeni, da njegovi delavci niso upravičeni do izplačila dodatka na delovno dobo, kot si to zmotno razlaga pritožba. Če delodajalca ne zavezuje nobena kolektivna pogodba, je treba izhajati iz ureditve pravice v drugih kolektivnih pogodbah (sklep VSRS VIII Ips 191/2018).
Iz obrazložitve izpodbijane sodbe ne izhaja, kako je sodišče prve stopnje ugotovilo, da sicer preverljiva (glede na v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi določeno višino tožnikove bruto mesečne osnovne plače 789,15 EUR) bruto urna postavka 4,48 EUR (789,15 EUR/176 ur) znaša skupaj z dodatkom za delovno dobo 3,74 EUR neto. Iz izpodbijane sodbe tudi ne izhaja, koliko znaša neto urna postavka brez dodatka za delovno dobo. Izpodbijane sodbe se zato o tem odločilnem dejstvu ne more preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00061810
SPZ člen 8, 18, 18/1. ZTLR člen 24, 24/1. ZPP člen 163, 163/4.
izpraznitev in izročitev nepremičnin - plačilo uporabnine za nepremičnine - gradnja čez mejo - nasprotna tožba - tožba na ugotovitev lastninske pravice - supeficies solo cedit - nakup nepremičnine na javni dražbi - lastninska pravica - originarna pridobitev - zmotna uporaba materialnega prava - povrnitev pravdnih stroškov - odločanje o stroških postopka s posebnim sklepom
Če imamo na eni strani načelo superficies solo cedit, imamo na drugi strani pridobitev lastninske pravice z nakupom v izvršbi (na podlagi sklepa o izročitvi, torej odločbe državnega organa), kar teorija pretežno obravnava kot originaren pridobitni način, sodna praksa, vključno s sodno prakso Vrhovnega sodišča RS, pa takšno pridobitev enotno obravnava kot originaren način pridobitve lastninske pravice. Predmet izvršbe je le nepremičnina z vsemi sestavinami – sestavine ne morejo biti samostojen predmet izvršbe. A vendar, v primeru, ko je prišlo do napake in so bile sestavine samostojen predmet izvršbe, torej samostojen predmet prodaje na dražbi, ni mogoče spregledati opisanih učinkov sklepa o izročitvi. Tudi v primeru napake pri prodaji v postopku izvršbe nastopijo enaki učinki sklepa o izročitvi, kot če napake ne bi bilo. Z nakupom na javni dražbi je kupec postal lastnik tistega, kar je bilo predmet dražbe in kar mu je bilo na dražbi domaknjeno ter nato tudi izročeno. Ker je lastnik hiše, hleva in senika originarno že od pravnomočnosti sklepa o izročitvi dalje toženec, tožnica ne more zahtevati izpraznitve in izročitve teh objektov, saj kljub v SPZ uzakonjenem načelu supercficies solo cedit ni njihova lastnica. Zahtevka na izselitev in na plačilo uporabnine je sodišče prve stopnje zato pravilno zavrnilo.
Določba prvega odstavka 24. člena ZTLR bi sicer lahko rešila v tej pravdi obravnavani problem, a je glede na posebnosti konkretnega primera ni mogoče uporabiti. Ob gradnji je bil namreč lastnik vseh nepremičnin isti in sicer je bil to pravni prednik obeh pravdnih strank. Gradnja na tujem zemljišču po ZTLR pojmovno ni bila mogoča, če je bil lastnik obeh parcel isti, ko se je torej nek objekt zgradil na mejo dveh parcel, tako da je deloma stal na eni, deloma pa na drugi strani. V takem primeru je šlo namreč le za gradnjo na dveh različnih parcelah, katerih lastnik pa je bil isti, kar pomeni, da ni šlo za gradnjo na tujem zemljišču.
ZPP člen 243, 287, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 22.
povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - dokazovanje - dokazni predlog za zaslišanje priče - neizvedba predlaganega dokaza - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena - materialno procesno vodstvo - pravica do izjave - načelo kontradiktornosti - dokazovanje z izvedencem medicinske stroke - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Sodišče prve stopnje je predlagan dokaz z zaslišanjem tožnikovih otrok zavrnilo z argumentom, da so bili v spornem obdobju še premajhni, da bi lahko povedali kaj relevantnega za odločitev sodišča. Takšna odločitev predstavlja vnaprejšnjo dokazno oceno, ki pa ni dovoljena.
stroški priče - sklenjena sodna poravnava - dogovor strank o stroških - deljiva obveznost
Dogovor pravdnih strank v sodni poravnavi je bil, da vsaka krije stroške prič, ki jih je predlagala, prav tako iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče v skladu s prvim odstavkom 153. člena ZPP naložilo plačilo pričnine tožeči stranki, ki je predlagala zaslišanje priče. Ker je iz spisa razvidno, da sta res zaslišanje priče A. A. predlagali obe pravdni stranki bi bila pravilna odločitev, da pričnino plačata obe stranki, zato je pritožbeno sodišče temu ustrezno spremenilo izpodbijani sklep.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00062975
KZ-1 člen 54, 228, 228/1. ZKP člen 367, 367/4, 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372-1.
poslovna goljufija - nadaljevano kaznivo dejanje - posebni pogoj - obrazloženost sodne odločbe - preslepitveni namen - konkretizacija zakonskih znakov - civilnopravno razmerje - premoženjskopravni zahtevek - izvršilni naslov - premoženjska škoda - stečajni postopek - osebni stečaj - prijava terjatve v postopku osebnega stečaja
V celoti konkretizirano védenje oziroma zavest obdolženca, da kljub danim pogodbenim zavezam in obljubam do izpolnitve obveznosti ne bo prišlo, pri čemer iz opisa dejanja jasno izhaja, da so bili poslovanje, finančno stanje in likvidnost družbe tako slabi, da je že iz tega dejstva mogoče sklepati na to, da je obdolženec ravnal s preslepitvenim namenom, ker se je zavedal, da obveznosti ne bo mogoče izpolniti. S prenehanjem pravne osebe na podlagi pravnomočnega sklepa o končanju stečajnega postopka ne prenehajo tudi premoženjskopravni zahtevki oškodovancev v kazenskem postopku do direktorja družbe kot storilca kaznivega dejanja. Vpliv osebnega stečaja na odločitev o premoženjskopravnih zahtevkih - v primeru zaključenega osebnega stečaja je odločilno, ali je oškodovanec terjatev prijavil v osebnem stečaju obdolženca ali ne.
ZST-1 člen 11, 11/5, 11/6. ZBPP člen 13, 13/2. ZSVarPre člen 27, 27/1.
oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje prosilca - občutno zmanjšana sredstva za preživljanje - minimalni dohodek prosilca - dolžnost preživljanja polnoletnega otroka, ki se redno šola - redno šolanje kot pravni standard - upravičenost do brezplačne pravne pomoči - neizkazanost pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči - odlog plačila sodne takse
Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, tožnik ne razpolaga s povprečnim mesečnim dohodkom, ki bi presegal dvakratnik osnovnega minimalnega dohodka (843,78 EUR) na enega družinskega člana (prim. drugi odstavek 13. člena ZBPP). A tudi po presoji pritožbenega sodišča to še ne pomeni, da je njegovo preživljanje in preživljanje obeh otrok ogroženo, saj je dejstvo, da tožnik razpolaga z več nepremičninami, katerih vrednosti za več kot 80.000 EUR presegajo višino mejnega zneska 20.250,72 EUR, kar po določbi prvega odstavka 27. člena ZSVarPre izključuje pravico do brezplačne pravne pomoči. Treba je upoštevati celotno tožnikovo premoženje oziroma premoženjsko stanje in ne le prejemanje mesečnih dohodkov družine. Do avtomatične oprostitve plačila sodnih taks v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZST-1 tako pritožnik kljub nedoseganju minimalnega cenzusa (mesečno na osebo) ni upravičen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00061200
ZPP člen 5, 185, 214. OZ člen 100, 190, 480. SZ-1 člen 92, 92-3, 94.
sprememba tožbe - dovolitev spremembe iz razloga smotrnosti - pravica do izjave v postopku - zaslišanje stranke - uporaba stanovanja brez pravne podlage - neupravičena obogatitev - nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina) - zahtevek za plačilo uporabnine - zahtevek za plačilo odškodnine za škodo - povračilo škode - poškodovanje stvari - neprerekane trditve - višina nadomestila (uporabnine) - oblikovanje pobotnega ugovora - pobotni ugovor v pravdi - ugovor - znižanje uporabnine zaradi vlaganj v nepremičnino - oblikovanje jamčevalnega tožbenega zahtevka - jamčevanje za stvarne napake
V skladu s prvim odstavkom 185. člena ZPP sodišče dovoli spremembo tožbe, čeprav se tožena stranka temu upira, če misli, da bi bilo to smotrno za ureditev razmerja med strankama.
Vprašanje utemeljenosti navedenih (resda različnih) zahtevkov sloni na ugotavljanju med seboj tesno povezanih dejstev, zato bi jih bilo glede na zbrano procesno gradivo v skladu z načelom ekonomičnosti nesmiselno ločevati po posameznih pravdnih postopkih. To je tudi v skladu z zahtevo po učinkovitem sodnem varstvu, saj bi v nasprotnem primeru tožnik moral vložiti novo tožbo, v novem postopku pa bi bilo treba začeti vse od začetka.
Sodišče mora v skladu s prvim odstavkom 5. člen ZPP dati vsaki stranki možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke. Pritožnica navaja, da na sodišču ni bila zaslišana glede uporabnine in škode, ki jo vtožuje tožeča stranka. Pritožbeno sodišče najprej izpostavlja, da toženka navedene kršitve postopka ni uveljavljala pred sodiščem prve stopnje. Sicer pa je bila zaslišana o vseh elementih oz. svojih ugovorih.
Sodišče prve stopnje je v 31. točki obrazložitve svoje odločbe pravilno zapisalo, da je toženka v stanovanju tožnika od 26. 10. 2020 bivala brez pravne podlage (to je tudi sama priznala na glavni obravnavi dne 7. 5. 2021) in da ima tožnik po pravilih neupravičene pridobitve iz 190. člena OZ pravico do ustreznega povračila oziroma uporabnine. Glede temelja toženkine obveznosti povračila škode pa se je prvostopenjsko sodišče v 34. točki obrazložitve ravno tako pravilno oprlo na 94. člen SZ-1. Kot je ugotovilo, toženka ni prerekala trditev tožeče stranke, da je v stanovanju povzročila zatrjevano škodo. Skladno z dogovorom bi morala stanovanje vrniti v urejenem stanju, kakršnega je prejela ob vselitvi.
Tožena stranka višini vtoževane uporabnine ni konkretno ugovarjala, prerekala pa tudi ni višino škode zaradi vlaganj, pri čemer je tožnik predložil račune za odpravo škode, da jih je ob zapadlosti plačal.
Tožena stranka znižanja najemnine oziroma uporabnine ni uveljavljala v pobot, temveč le z ugovorom, medtem ko pobotnega ugovora glede odškodnine sploh ni oblikovala. Tožena stranka torej pobota ne v zvezi z jamčevalnim zahtevkom kot odškodnino pred sodiščem prve stopnje dejansko ni uveljavila, zato ga v skladu z 337. členom ZPP ne more uveljavljati v pritožbi.
V skladu s tretjo alinejo 92. člena SZ-1 mora lastnik stanovanja odgovarjati za pravne in stvarne napake na oddanem stanovanju. Ker SZ-1 ne vsebuje natančnejših določb glede samega uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov najemnika (razen splošne obveznosti najemnika, da lastnika obvešča o napakah na stanovanju po 94. členu in pravice najemnika, da zahteva previsoko zaračunano najemnino po 100. členu), se obravnavanem primeru uporabljajo določbe OZ. Kot izhaja iz sklepa VSRS III Ips 28/2017, lahko najemnik na podlagi drugega odstavka 480. člena OZ v zvezi s 100. členom OZ v primeru, ko je najemodajalca pravočasno opozoril o napaki, kot ugovor zoper najemodajalčev zahtevek, naj mu plača najemnino, uveljavlja svoj zahtevek za znižanje kupnine ali povrnitev škode.
OZ člen 29, 29/1, 64, 64/1, 190, 190/1, 190/3, 191.
prodajna pogodba za nepremičnino - predkupna pravica - uveljavljanje predkupne pravice - sprejem ponudbe - jezikovna razlaga - pogojni sprejem ponudbe - neupravičena pridobitev - plačilo are - plačilo neobstoječega dolga - vedenje - kdaj se ne more zahtevati vrnitev
Izjava tožeče stranke v dopisu z dne 24. 5. 2019 ni bila skladna s predkupno ponudbo, kar pomeni, da z omenjenim dopisom ni sprejela predkupne ponudbe in posledično predkupne pravice ni uveljavila. Ker je bila prav tožeča stranka tista, ki je trdila, da predkupne ponudbe z omenjenim dopisom ni sprejela, je torej vedela, da zanjo po podaji izjave v dopisu z dne 24. 5. 2019 ni nastopila nobena obveznost in posledično za dejstvo, da za njeno plačilo 550.000,00 EUR ni nobene podlage oziroma da je plačala nekaj, za kar je vedela, da niti ne dolguje. To pa izvedeno plačilo umešča v zakonski dejanski stan 191. člena OZ ‒ kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan.
oprostitev, odlog in obročno plačilo sodnih taks - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - pravna oseba - bilanca stanja - premoženjsko stanje - ogrožanje opravljanja dejavnosti - trditveno in dokazno breme predlagatelja - pomanjkljiva trditvena podlaga
Stranka, ki vloži predlog za oprostitev plačila sodne takse oziroma za odlog plačila ali obročno plačilo sodne takse, mora ponuditi ustrezne trditve in dokaze glede svojega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Če razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, pa mora trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne.
ZDSS-1 člen 41, 41/5. ZPP člen 154. ZDSS-1 člen 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4, 110/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravočasnost odpovedi - zloraba pravice do sodnega varstva
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da rok za odpoved pogodbe o zaposlitvi ni pričel teči 8. 10. 2021, ko je tožena stranka prejela odločbo ZZZS, saj je tudi po tem datumu tožnik trdil, da si bo uredil bolniški stalež. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je subjektivni prekluzivni rok za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi pričel teči najprej 18. 10. 2021, ko tožnik ni dostavil novega potrdila o bolniškem staležu, čeprav je zagotavljal, da bo do 18. 10. 2021 potrdilo dostavil toženi stranki.
Tožnik je tožbo vložil, ker je menil, da je tožena stranka zamudila prekluzivni rok za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kar pa ne pomeni zlorabe pravice do sodnega varstva.