ZVEtL-1 člen 17, 17/3, 17/3-3, 35, 35/1. ZNP-1 člen 33, 216, 216/2.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - nedokončana etažna lastnina - dejanska etažna lastnina - obseg stanovanja - klet kot pomožni prostor - stopnišče - možnost dostopa do prostorov - priposestvovanje - podstrešje - rok za pritožbo - napačen pravni pouk glede roka za pritožbo
Namen postopka za vzpostavitev etažne lastnine je ureditev zemljiškoknjižno neurejenega stanja v večstanovanjskih stavbi, skladno s konceptom etažne lastnine. Ni pa namen tega postopka razreševanje spornih lastninskopravnih položajev in tega ta postopek tudi ne omogoča. Sodišče o njih odloči na podlagi dokaznih pravil, domnev in pravila o bolj verjetni pravici, skladno z določbami ZVEtL-1. Poenostavitev postopka po ZVEtL-1 omogoča lažjo vzpostavitev etažne lastnine, a je zato pravna kakovost odločitve manjša do te mere, da sklep po ZVEtL-1 ni ovira za uveljavljanje zahtevkov, ki se nanašajo na skupne ali posamezne dele stavbe v pravdnem ali drugem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00062070
SPZ člen 66, 66/3, 99. ZPP člen 181.
ugotovitev neveljavnosti pogodbe - pogodba o ustanovitvi služnosti - solastna nepremičnina - osebna služnost - obseg in vsebina služnosti - užitek na solastniškem deležu - služnost vožnje - služnost parkiranja - zaščita pred vznemirjanjem - pravni interes za ugotovitveno tožbo - ničnost pogodbe - razpolaganje solastnika - ustanovitev služnosti - vpis pravic v zemljiško knjigo
Ni pravilno stališče sodišča prve stopnje o pomanjkanju pravnega interesa za vložitev ugotovitvene tožbe. Tožnik bi svoj dejanski položaj res lahko varoval tudi s tožbo po 99. členu SPZ, a mu ta možnost ne jemlje pravnega interesa za varovanje njegovega pravnega položaja, torej za uveljavljanje ničnosti pogodbe, s katero (kot trdi tožnik) solastnik v nasprotju z določbo tretjega odstavka 66. člena SPZ razpolaga z nepremičnino v celoti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00084502
OZ člen 6, 6/1, 87, 87/1, 93, 335, 336. ZPP člen 181, 274, 274/1.
potrošniška kreditna pogodba - aneks k pogodbi - dolgoročni kredit v CHF - sprememba valute - posojilo v tuji valuti - pojasnilna dolžnost banke - valutno tveganje - ničnost aneksa - uveljavljanje ničnosti - dopustnost ugotovitvene tožbe - pravni interes za ugotovitveno tožbo - pomanjkanje pravnega interesa - neupravičena pridobitev - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - sklenitev aneksa k pogodbi - skrbnost pri izpolnjevanju obveznosti
Že tožnikove navedbe in izpoved govorijo v prid pravilnosti ugotovitve prvega sodišča, da je tožnikov dajatveni zahtevek zastaral. Upoštevajoč stališča VSRS v sklepu II Ips 14/2020 z dne 6. 11. 2020 je prvo sodišče tudi v ponovnem sojenju pravilno upoštevalo relativni kriterij za presojo, kdaj je začelo teči zastaranje, in sicer s sklenitvijo aneksa št. 2 dne 2. 9. 2010. Tudi z vidika varstva potrošnikov, upoštevajoč interes banke in načelo pravne varnosti, je pravilno stališče, da je zastaralni rok za tožnikov dajatveni zahtevek začel teči 2. 9. 2010, saj je bil petletni zastaralni rok dovolj dolg, da izvrševanje tožnikovih pravic ni bilo oteženo, čeprav je bilo pogojeno s pridobitvijo relevantnih dejanskih in pravnih informacij (glede višine tožnikovega prikrajšanja in zatrjevane ničnosti aneksa št. 1 zaradi kršitve pojasnilne dolžnosti). V tem času bi se tožnik ob dolžnem skrbnem ravnanju (prvi odstavek 6. člena OZ) lahko pravočasno seznanil s pomembnimi dejanskimi okoliščinami, njihovimi pravnimi posledicami ter svojim pravnim položajem, kar pomeni, da bi še pred potekom tega roka (2. 9. 2015) tožnik lahko pridobil potrebne informacije o višini prikrajšanja ter se seznanil s pravnim stališčem strokovnjaka (odvetnika) o morebitni neveljavnosti (ničnosti) aneksa št. 1. V življenjskih zadevah povprečno izkušen potrošnik, kar je bil tudi tožnik, bi že ob sklenitvi aneksa št. 2 glede na vse okoliščine lahko vedel oziroma predvideval, da je bilo v ravnanju delavcev banke nekaj zelo narobe, če trdi, da je bil zaradi tega oškodovan, kar mu je narekovalo, da se čimprej seznani s prej omenjenimi relevantnimi okoliščinami oziroma informacijami.
ničnost pravnega posla - dogovor o pobotu - ničnost dogovora o pobotu - določenost in določljivost predmeta pogodbe - odstop terjatve s pogodbo (cesija) - neobstoječ predmet pogodbe - nedovoljene pritožbene novote - rubež terjatve
Stranki se lahko dogovorita, naj s pobotom prenehajo njune medsebojne terjatve (t.i. pogodba o pobotu). Za tak primer gre tudi v obravnavani zadevi, saj zahteva tožeča stranka ugotovitev ničnosti kompenzacij, v okviru katerih sta se pravdni stranki dogovorili, da bosta izvršili medsebojni pobot. Pobot je predlagala tožeča stranka in toženo stranko prosila za potrditev, tožena stranka pa bi sami kompenzaciji lahko tudi nasprotovala, kar bi pomenilo, da do prenehanja medsebojnih obveznosti sploh ne bi prišlo. Ni šlo torej za enostransko izjavo volje, ki bi učinkovala že sama po sebi, ko bi bila dana, nasprotna stranka pa bi le sprejela posledice, ki izvirajo iz pobotanja, temveč je bila dogovorjena privolitev nasprotne stranke v samo izvedbo pobota, sicer do njega ne bi prišlo. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je šlo torej za soglasje obeh pravdnih strank.
Pogodba je nična, če je predmet obveznosti nemogoč, nedopusten, nedoločen ali nedoločljiv. Cesija je razpolagalni pravni posel obligacijskega prava, s katerim preide obstoječa terjatev od cedenta na cesionarja. Cesionar lahko pridobi terjatev samo, če ta v resnici obstaja, in v sodelovanju s svojim pravnim prednikom, ki mu pripada razpolagalna moč glede pravice, ki se prenaša. Zato morata cedent in cesionar pri izjavi svoje volje dovolj natančno oblikovati podatke, ki omogočajo identifikacijo terjatve. Cesija mora vsebovati podatke, ki omogočajo ločitev terjatve, ki se prenaša, od vseh drugih. Pri tem so identifikacijski znaki največkrat v tesni zvezi s predmetom in modalitetami izpolnitve. Za identifikacijo služijo navedba predmeta, časa, kraja in načina izpolnitve, morebitnega zavarovanja in podobno.
Pravno nepomembno je, ali je bila tožeča stranka ob sklepanju prve cesije insolventna, saj je razlog ničnost podan mimo dejstva insolventnosti, kar je sodišče prve stopnje ugotovilo pravilno in česar pritožba ni uspela izpodbiti.
V primeru izdaje sklepa po 175. členu ZDavP-2 gre za neposredno izterjavo davka od dolžnikovega dolžnika, ker ni ravnal po sklepu o izvršbi. Slednje ne pomeni, da je prišlo s tem do prenosa terjatev tožeče stranke do tožene stranke na FURS. Te terjatve so ostale v imetništvu tožeče stranke, v korist FURS so le zarubljene. Poleg tega pa je FURS pridobil samostojno terjatev do tožene stranke na podlagi sklepa z dne 31. 1. 2019 (175. člen ZDavP-2) do neposrednega plačila davčnega dolga tožeče stranke iz naslova odgovornosti tožene stranke za opuščeno odtegnitev in izplačilo.
ZIZ člen 226, 226/1, 226/3, 272, 272/2, 272/2-2. SPZ člen 33, 33/1.
priklop električne energije - izklop elektrike - motenje posesti z odvzemom električne energije - ureditvena (regulacijska) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - nenadomestna obveznost - denarna kazen kot sredstvo izvršbe
Upoštevaje naštete okoliščine, torej, da je elektriko odklopila tožena stranka, da se varovalke nahajajo v najemniškem stanovanju, do katerega ima dostop lastnik, ne pa tretje osebe (nedotakljivost stanovanja, 36. člen Ustave Republike Slovenije) in škodo, ki je nastala tožeči stranki, zaradi katere je bila potrebna čimprejšnja vzpostavitev prejšnjega stanja, je v konkretnem primeru pravilna opredelitev obveznosti priklopa elektrike kot nenadomestne.
nedovoljena pritožba - razveljavitev prvostopenjske sodbe - vrnitev zadeve sodišču prve stopnje - razpis predobravnavnega naroka - začetek glavne obravnave - privilegij zoper samoobtožbo - izločitev dokazov - napačen pravni pouk
Ker gre pri predobravnavnem naroku za fazo kazenskega postopka, ki je namenjena razjasnitvi določenih dejanskih in pravnih vprašanj pred začetkom glavne obravnave, sodišče predobravnavnega naroka ne more ponovno razpisovati, ko je ta enkrat že bil opravljen in je glavna obravnava že bila začeta.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00061787
KZ-1 člen 86, 86/8, 86/9. ZKP člen 402, 402/3.
delo v splošno korist - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - okoliščine - teža kaznivega dejanja - obteževalne okoliščine - ponovitvena nevarnost - prometna nesreča
Bistvene okoliščine, ki jih sodišče upošteva pri odločanju o izvršitvi kazni zapora z delom v splošno korist, določa zakon, deveti odstavek 86. člena KZ-1. Med temi ni teže storjenega kaznivega dejanja ter ugotovljenih obteževalnih okoliščin, ki sicer vplivajo na izbiro vrste in odmero višine kazenske sankcije.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00061433
OZ člen 103, 239.
odstop od pogodbe - neutemeljen odstop od pogodbe - odškodnina zaradi neutemeljenega odstopa od pogodbe - izvensodna poravnava - izvedba dokazov - nerelevantna dejstva
Poravnava je torej nadomestila vse prejšnje dogovore pravdnih strank o njunem medsebojnem sodelovanju, zato je brezpredmetno, o čem sta se pravdni stranki prej dogovorili in kakšna je bila vsebina njunega poslovnega razmerja. Vsebina pogajanj strank v postopku je bila zato nerelevantno dejstvo, ki na odločitev o zahtevku ni mogla imeti nikakršnega vpliva. Ne glede na to, kaj sta se stranki pogajali, in ne glede na vsebino njunih prejšnjih dogovorov sta zavezani le z določbami izvensodne poravnave, ki je na novo uredila njuno medsebojno razmerje.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za odgovor na tožbo
Sodišče je v razlogih za zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje zaradi očitne neupravičenosti utemeljenost predloga pravilno presojalo z vidika stranke, ki ji je bila, ob spoštovanju določb ZPP o vročanju, pravilno, z osebno vročitvijo, vročena tožba s pozivom na odgovor, in ne z vidika pooblaščenca (ta je pooblastilo za zastopanje predložil šele skupaj s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje).
O spornem vprašanju kdo je veljavni zakoniti zastopnik in procesna dejanja katerega od pooblaščencev so upoštevna sodišče prve stopnje ni odločilo. Do tedaj ni možno zavreči pritožbe pritožnikov zoper sklep o umiku pritožbe zoper sodbo na podlagi pripoznave.
ZPIZ-2 člen 63, 63/1, 63/3.. ZPP člen 254, 254/2.. ZDSS-1 člen 61, 62.
priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja - ugotavljanje invalidnosti - nasprotja in nejasnosti v izvedenskem mnenju - preiskovalno načelo - razveljavitev sodbe
Dejansko stanje ni popolno in pravilno razčiščeno glede bistvenega vprašanja pri ugotavljanju invalidnosti, tj. ali je pri tožniku prišlo do sprememb oz. do poslabšanja zdravstvenega stanja od nastopa dela, in sicer ne samo od nastopa dela na delovnem mestu "prodajalec na terenu", ampak od prvega nastopa dela dalje. To velja zlasti glede na mnenje sodne izvedenke, ki je kot razlog za spremembo izvedenskega mnenja navedla, da je tožnik za delo "prodajalec na terenu" pridobil veljavno zdravniško spričevalo, na katero pa se je sklicevala že v prvotnem mnenju. V prvotnem mnenju je hkrati ugotovila, da je pri tožniku od 11. 6. 2018 podana III. kategorija invalidnosti, ker ni zmožen za daljše oz. pretežno in neprekinjeno sedeče oz. stoječe delo, vsiljeno hojo, pogosto hojo po neravnem terenu in stopnicah in dvigovanje težjih bremen, ter da je ob upoštevanju navedenih stvarnih obremenitev za delo zmožen le v skrajšanem delovnem času.
OZ člen 121, 121/2, 427, 431. ZPP člen 355, 355/2.
prevzem dolga - izjava o odpovedi vsem ugovorom - neizpolnitev obveznosti - kritno razmerje - sodba presenečenja - sprememba sodbe na drugi stopnji - nastanek terjatve - obstoj terjatve - trditvena podlaga - skrbnost ravnanja stranke - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - razlaga določil pogodbe
V primeru, ko pritožbeno sodišče v skladu s drugim odstavkom 355. člena ZPP samo opravi (novo) sojenje, ni omejeno pri morebitnem ugotavljanju novih pravno odločilnih dejstev oziroma lahko odpravi kršitve, storjene pred sodiščem prve stopnje
O sodbi presenečenja ne govorimo v primerih, ko sodišče svojo odločitev opre na dokazno presojo, s katero se pritožnik ne strinja. O sodbi presenečenja tudi ni govora takrat, kadar sodišče svojo odločitev opre na pravno podlago, ki bi jo stranka ob zadostni procesni skrbnosti lahko predvideli in se nanjo sklicevali. Smisel prepovedi sodbe presenečenja je (le) v tem, da stranka ne pride v položaj, ko bi zaradi tega, ker je sodišče svojo odločitev oprlo na pravno podlago, na katero ob zadostni skrbnosti ni mogla računati, izgubila možnost navajati dejstva, ki so glede na tako, presenetljivo pravno podlago bistvenega pomena – bodisi kot dejstva, ki utemeljujejo zahtevek, bodisi kot dejstva, s katerimi stranka utemeljuje svoje ugovore.
Medsebojne terjatve pogodbenih strank nastanejo že s samo sklenitvijo pravnega posla, le zapadejo običajno kasneje. Navedeno pomeni, da tudi če prodajalec še ni izpolnil dogovorjene dobave blaga, to nima za posledico, da nasprotna terjatev za plačilo (še) ne obstaja. Terjatev obstaja v dogovorjeni višini, njena zapadlost pa je odvisna od pogodbenega dogovora. Takšno jasno materialnopravno izhodišče, ob upoštevanju med strankami nespornega dejstva, da je bila prodajna pogodba za nakup gradbenega železa dejansko (veljavno) sklenjena, narekuje sklepanje, da so medsebojne pravice in obveznosti strank temeljnega posla veljavno nastale – tako tudi terjatev na plačilo kupnine, ki je bila predmet prenosa na tožnico in kasneje prevzema dolga s strani prve toženke.
V zvezi z (načelno) možnostjo odpovedi ugovorom je pritožbeno sodišče že izpostavilo, da je Vrhovno sodišče RS (prim. 13. točko obrazložitve sklepa VSRS III Ips 60/2016 z dne 25. 10. 2016) dopustilo možnost izrecne odpovedi ugovorom s strani dolžnika in da to smiselno izhaja tudi iz stališča VSL v sodbi I Cpg 529/2017 z dne 22. 11. 2018. Čeprav se odločba VSRS opira na določbo drugega odstavka 421. člena OZ (razmerje med prevzemnikom in dolžnikom pri odstopu terjatve) in ne na prvi odstavek 431. člena OZ, gre za primerljivo pravno situacijo, saj gre v obeh primerih za pravico dolžnika oz. prevzemnika dolga do uveljavitve ugovorov iz temeljnega razmerja. Pritožbeno sodišče je tudi ob tokratni obravnavi zadeve na stališču, da se je mogoče veljavno odpovedati določenim ugovorom. Predpostavka za veljavno odpoved kakršnemkoli ugovoru pa je, da je v trenutku odpovedi takšen ugovor dejansko (že) mogoče uveljaviti. Navedeno za primer odpovedi ugovoru neizpolnitve obveznosti iz temeljnega posla pomeni, da se mu je mogoče odpovedati šele takrat, ko bi morala biti obveznost izpolnjena, ko je obveznost po pogodbi (že) zapadla.
sodba na podlagi pripoznave - kolizija interesov - sosporniški intervenient
Kolikor dejanja stranke in sosporniškega intervenienta nasprotujejo, veljajo v pravdi dejanja tistega, ki so koristna za pravdo. Ker sosporniška intervenienta sodelujeta na pasivni strani, so koristna in aktivna dejanja tista, ki vodijo k zavrnilni sodbi. To pomeni, da sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati izjave o pripoznavi, ker je bilo to dejanje v koliziji z dejanji sosporniških intervenientov.
razveljavitev sklepa o izvršbi - presoja utemeljenosti ugovora - obrazložen ugovor dolžnika - ugovor nevednosti - negativna dejstva
Ni mogoče slediti stališču pritožbe, da dolžničin ugovor ni obrazložen. Drži sicer, da dolžnica v ugovoru ni predlagala nobenih dokazov. Vendar pa iz njenih navedb, v okviru katerih se je sklicevala, da predlogu za izvršbo niso priložene verodostojne listine, ki bi izkazovale obstoj in višino terjatve, izhaja uveljavljanje ugovora nevednosti. Ker gre v takšnem primeru za uveljavljanje negativnega dejstva, v zvezi s katerim dolžnik že pojmovno ne more predložiti dokazov, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da je dolžničin ugovor ustrezno obrazložen, in mu posledično na podlagi drugega odstavka 62. člena ZIZ utemeljeno ugodilo.
zavrženje ugovora - prepozen ugovor - dokazovanje pravočasnosti
Ne le pritožbi priložen popis oddanih pošiljk pooblaščenca dolžnika s štampiljko pošte in sprejemno številko pošte, temveč tudi kuverta v spisu za pisanje, s katero je poslal ugovor sodišču prve stopnje, dokazujeta, da ga je oddal priporočeno po pošti 1. 6. 2022. Zato v pritožbi utemeljeno navaja, da se je sodišče prve stopnje zmotno oprlo na dohodni zaznamek, da naj bi oddal ugovor priporočeno po pošti 2. 6. 2022.
O spornem vprašanju kdo je veljavni zakoniti zastopnik in procesna dejanja katerega od pooblaščencev so upoštevna sodišče prve stopnje ni odločilo. Do tedaj pa ni možno odločati o spornem umiku pritožbe zoper sodbo na podlagi pripoznave.
stečajni postopek - zahteva za izločitev sodnika - dvom o nepristranskosti sodnika - prelaganje naroka - preložitev naroka zaradi zdravstvenih razlogov - bolezen dolžnika - ustrezno zdravniško spričevalo - postavitev skrbnika
Da bi bili izpolnjeni pogoji za izločitev, je treba izkazati „naklonjenost“ sodnika eni od strank izven odločitev procesnega vodstva, ki obsega (tudi večkratno) preložitev naroka, če ena od strank izkaže bolezen, kot je v tem primeru.
Pritožbene navedbe, iz katerih smiselno izhaja, da razpravljajoča sodnica ne bi smela „verjeti“ zdravniškim spričevalom in bi jih morala drugače ocenjevati, kot jih je, pa presegajo dolžnost in znanje sodišča. Sodišče podvomi v zdravniška spričevala, ki so uradna listina, le, ko ima utemeljene razloge za to ter v takem primeru postavi izvedenca medicinske stroke glede zmožnosti sodelovanja na sodišču oziroma kot je v tem primeru napovedala razpravljajoča sodnica, postavi stranki, ki ne more sodelovati na sojenju, skrbnika.
Življenjsko logično je, da sodnik ne bo ob najmanjšem sumu, da stranka ni sposobna za sojenje, le-tej postavljal skrbnika, pač pa mora za takšno postopanje imeti utemeljene razloge, kar vse je vprašanje procesnega vodstva, ki, kot že večkrat poudarjeno, ne more biti razlog za izločitev sodnice.
predlog za začetek postopka osebnega stečaja - zavrženje predloga - namen postopka osebnega stečaja - pravna korist za vodenje postopka - neobstoječa stečajna masa
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnik nima premoženja in (rubljivih) prihodkov, da bi se lahko oblikovala stečajna masa. Ker je hkrati tudi ugotovilo, da dolžnik odpusta obveznosti ne more doseči, je predlog za začetek stečajnega postopka zavrglo. Ugotovitev o višini dolžnikove plače je torej odločilno dejstvo v tej zadevi, glede katerega je dolžnik s pritožbo uspel zasejati dvom v njegovo pravilnost.
pravica do vdovske pokojnine - preživljanje razvezanega zakonca
Tožnici ni uspelo dokazati, da ji je pokojni uživalec preživnino nakazoval na roke. Tožnica je namreč predložila le fakture za določene mesece, ne pa za celo sporno obdobje. Na fakture pa je kar sama pripisala, da določen znesek, ki naj bi ga prejela na roke, pomeni preživnino. Glede na navedeno sodišče prve stopnje blagajniških zapisov (faktur) utemeljeno ni štelo kot dokaz, da je bila preživnina tožnici plačevana na roke.
ZFPPIPP člen 46, 131, 131/2, 131/2-3, 226, 226/3, 226/4. ZVO-1 člen 29, 29/4.
fiduciarni denarni račun stečajnega upravitelja - izvršba na denarna sredstva na fiduciarnem računu stečajnega upravitelja - stečajna masa - posebna razdelitvena masa - stroški stečajnega postopka - tekoči stroški stečajnega postopka - ekološka sanacija - izvršba proti stečajnemu dolžniku - dovolitev izvršbe po začetku insolventnega postopka - pridobitev izvršilnega naslova - poplačilo upnika v izvršbi - temeljna načela stečajnega postopka - načelo enakega obravnavanja upnikov - načelo koncentracije postopka
Zakonska možnost, da se izvršilni naslov za stroškovno terjatev zoper stečajnega dolžnika pridobi zunaj stečajnega postopka (neodvisno od njega), in da se tudi poplačilo upnika lahko opravi izven stečaja, narekuje, da se instituti stečajnega prava ugotavljajo oziroma upoštevajo tudi v vzporednih pravdnih in izvršilnih postopkih, saj varstvo posamičnega upnika stroškovnih terjatev ne sme ogroziti ali celo izničiti varstva drugih upnikov stečajnega dolžnika, zlasti ne upnikov istega razreda. Načelo enakega obravnavanja upnikov v postopku zaradi insolventnosti zapoveduje enako obravnavo vseh upnikov, ki so v razmerju do stečajnega dolžnika v enakem položaju (46. člen ZFPPIPP), kar pomeni, da je navedena načela treba upoštevati in udejanjati tudi v pravdnih in izvršilnih postopkih iz 3. točke drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP.