ZPP člen 17, 17/3, 181, 181/3, 183, 183/3, 192, 192/1. ZD člen 210, 210/1, 212.
združitev in izločitev postopka - naknadna razdružitev postopka - razdružitev postopka po nasprotni tožbi - nasprotna tožba - zavrženje tožbe - vmesni ugotovitveni zahtevek - pravni interes za ugotovitveno tožbo - eventualno sosporništvo - eventualna kumulacija (primarni zahtevek in podredni zahtevek) - formalno sosporništvo na pasivni strani - pristojnost pravdnega sodišča
Sodišče mora ob prejemu nasprotne tožbe preveriti predpostavke iz 183. člena ZPP. Če ugotovi, da nasprotna tožba po 183. členu ZPP ni dovoljena, nasprotne tožbe ne zavrže, obravnava jo kot samostojno tožbo.
Institut eventualnega sosporništva lahko tožnik uporabi samo, če so za to izpolnjene predpostavke iz drugega odstavka 192. člena ZPP. Če te predpostavke niso izpolnjene, ravna sodišče, na katerega je tožnik vložil tožbo, s tožbo zoper eventualnega sospornika kot z vlogo, ki je ni mogoče obravnavati. Z razdružitvijo postopka v dve ločeni pravdi bi sodišče pogojno postavljeni zahtevek proti eventualno toženemu pretvorilo v nepogojnega. Takšno postopanje, ko je sodišče eventualno sosporništvo v bistvu izničilo s formalnim, pa predstavlja prekoračitev tožbenega zahtevka.
sklenitev prodajne pogodbe za nepremičnino - solastna nepremičnina - dogovor o kupnini - vlaganja v nepremičnino - neupravičena pridobitev - pobotni ugovor - zmotna uporaba materialnega prava
Sodišče druge stopnje že na podlagi teh dejstev, ugotavlja, da zatrjevani ustni dogovor ne more imeti učinka na kupno pogodbo z dne 8. 1. 2019, saj je bila ta pogodba sklenjena z drugim kupcem, dogovorjena pa tudi drugačna kupnina.
krajevna in stvarna pristojnost - spor v zvezi s stečajnim postopkom - koneksnost s stečajnim postopkom - učinek na stečajno maso - plačilo najemnine oz. uporabnine
Glede vprašanja, kdaj gre za spor, ki je v zvezi s stečajnim postopkom in za stvarno pristojnost okrožnega sodišča, sodna praksa v preteklosti ni bila povsem enotna. Kljub temu je novejše in prevladujoče stališče, ki mu sledi tudi sodišče druge stopnje, da mora biti za opredelitev spora kot gospodarskega izpolnjen pogoj vzročne zveze med uveljavljeno terjatvijo in stečajnim postopkom. Za spore v zvezi s stečajnim postopkom se štejejo tisti, ki jih brez stečajnega postopka ne bi bilo, zlasti gre za primere, če je terjatev v stečajnem postopku prerekana in jo zato upnik uveljavlja v pravdnem postopku ter v primeru izpodbijanja pravnih dejanj. Za opredelitev spora kot gospodarskega torej ni odločilno (zgolj) dejstvo, na katerega se neuspešno sklicuje pritožnica, in sicer da odločitev v sporu učinkuje na obseg stečajne mase.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - predlog za odlog plačila sodne takse - dopolnitev nepopolnega predloga - zamuda roka ali dejanja postopka - zamuda roka za pritožbo - zamuda roka za opravo dejanja - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - pogoj PCT - upravičen razlog za zamudo - opravičljiva zamuda stranke - nesklepčen predlog - nedovoljene pritožbene novote
Predloga za vrnitev v prejšnje stanje sta bila nesklepčna, saj iz pavšalnih in nepopolnih navedb prve tožeče stranke ni izhajalo, da bi zamudila roka iz opravičenih razlogov. Predpostavka za utemeljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje je ravno opravičljiva strankina zamuda naroka ali roka, česar pa prva tožeča stranka v svojih predlogih ni pojasnila. Pritožbene navedbe, s katerimi skuša prva tožeča stranka dopolnjevati nepopolne trditve v svojih predlogih, so nedovoljene pritožbene novote, ki so neupoštevne.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2. ZBPP člen 13, 13/2. ZSVarPre člen 8, 27, 27/1. ZUPJS člen 17, 7/1.
oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - povprečen mesečni dohodek na družinskega člana - brezplačna pravna pomoč - ogroženo preživljanje
Povprečni mesečni dohodek tožnice presega dvakratnik minimalnega dohodka za več kot znaša sodna taksa, zato ni nobenega razloga, da bi se ji omogočilo plačilo sodne takse v dveh obrokih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI RAZPISI - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ŠOLSTVO
VSL00061434
OZ člen 2, 3, 9, 13, 247, 254, 346, 349. ZPP člen 481. ZSDrP člen 2.
sofinanciranje doktorskega študija - pogodba o sofinanciranju mladega raziskovalca - sklenitev pogodbe - namen pogodbe - pogodbena kazen - gospodarska pogodba - neizpolnitev obveznosti - vrnitev sredstev - okoliščine konkretnega primera - izredne razmere - mladi raziskovalec - javna agencija - državna pomoč - mentor - pogodbena svoboda strank - obligacija rezultata - ugovor zastaranja - triletni zastaralni rok - splošni petletni zastaralni rok - načelo pacta sunt servanda - nedovoljena pritožbena novota
Pridobitev doktorata ni toženkina obligacija rezultata, kajti sama kot pravna oseba ne more doktorirati, ampak gre za obveznost njenega varovanca, za katerega je skladno s pogodbeno avtonomijo med drugim prevzela odgovornost, da bo pravočasno doktoriral.
Sodišče je tožbeni zahtevek pravilno obravnavalo kot pogodbeno kazen. Pravdni stranki sta se namreč dogovorili, da bo toženka plačala določen denarni znesek za vsak mesec zamude, če mladi raziskovalec ne bo pravočasno doktoriral. Gre za s pogodbo dogovorjeno posledico toženčeve zamude z izpolnitvijo.
Gospodarska pogodba je zgolj tista pogodba, pri kateri imata položaj gospodarskega subjekta obe pogodbeni stranki. V konkretnem primeru pa tožnica ni gospodarska družba, ne glede na to, da med njene dejavnosti sodi tudi dejavnost izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja.
predhodno vprašanje - vezanost pravdnega sodišča na odločitev o predhodnem vprašanju
Vezanost na že rešeno predhodno vprašanje se izvaja le iz izreka odločbe o pravici ali pravnem razmerju in ne zajema ugotovitev v obrazložitvi, s katerimi je bila odločba utemeljena.
sprejem osebe na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - duševna bolezen - paranoidna shizofrenija - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - nevarna vožnja v cestnem prometu - hujše ogrožanje lastnega zdravja - odklanjanje zdravljenja (terapije) - izvedensko mnenje
Zaradi duševne bolezni je hudo motena pritožničina zmožnost obvladovanja svojega ravnanja. Tveganje za ponavljajoče se ogrožajoče ravnanje je zato veliko. Ker pritožnica že dlje časa ne jemlje predpisane terapije, je pravilen tudi sklep, da tveganja za ponavljanje ogrožajočih ravnanj ni mogoče zmanjšati na drug način kot z zadržanjem na bolnišničnem zdravljenju.
regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - standard nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - izkazanost škode
Zgolj onemogočen dovoz na dvorišče z večjimi vozili (še) ne pomeni nastanek težko nadomestljive škode.
Če je rubež delno neuspešen, ker ni bilo dovolj rubljivih stvari, izvršitelju pripada sorazmerno plačilo v odstotku od tarifne številke za uspešen rubež, ki se izračuna tako, da se ocenjena vrednost zarubljenih stvari deli z vrednostjo terjatve, dobljeni količnik pa se pomnoži z ustrezno vrednostjo plačila za rubež v točkah.
odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - načelo proste dokazne presoje
Odmera odškodnine ne more odraziti le oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic, katerih subjektivno doživljanje je z vidika slehernega oškodovanca že po naravi stvari zanj neugodno. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki terja vrednotenje ugotovljenih konkretnih škodnih posledic tudi v primerjavi s škodnimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse. To je namreč pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanje odškodnin zanje v ustreznih razmerjih.
stroški pravdnega postopka - poseben sklep o višini stroškov - obrazloženost odločitve o stroških postopka - potrebni pravdni stroški
Pritožbeni očitki tožeče stranke v smeri, da je v izpodbijanem sklepu zmotno ugotovljeno dejansko stanje, ker prvostopenjsko sodišče naj ne bi upoštevalo okoliščine, da do dogovarjanja glede višine stroškov med pravdnima strankama sploh ni prišlo in da zato predpogoj za izdajo sklepa še ni izpolnjen, niso utemeljeni. Zakon v določbi četrtega odstavka 163. člena (niti kje drugje) za izdajo sklepa o višini pravdnih stroškov kot predpogoja ne zahteva izkaza (neuspelega) poskusa dogovora med strankama. Na pooblastilo sodišča, da po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari (kar je v obravnavanem primeru dne 12. 5. 2022) izda sklep o višini stroškov, po presoji pritožbenega sodišča zato ne vpliva dejstvo, da druga, tretja in četrta toženka niso pristopile do tožnice in se poskušale dogovoriti o višini potrebnih stroškov oziroma da se pravdni stranki o teh niti še nista poskušali dogovoriti. Kot je pravilno navedeno v odgovoru na pritožbo, ZPP v 163. členu za odmero višine pravdnih stroškov ne predvideva procesne predpostavke poskusa izvensodnega dogovora o višini teh stroškov.
Po presoji pritožbenega sodišča je bila z vidika stroškov potrebna le prva vloga z dne 25. 1. 2021, ki predstavlja odgovor na pripravljalno vlogo. Ker druge vloge ne vsebujejo nobenih bistveno novih, izvirno s strani toženk oblikovanih dejanskih ali pravnih argumentov, temveč gre zgolj za poizvedbe o stanju zadeve oziroma poziv sodišču prve stopnje, da odgovori na navedbe v zvezi z neizkazanostjo pravnega interesa.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00065158
KZ-1 člen 49, 49/1, 49/2, 308, 308/3, 308/6.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - nevarnost za življenje in zdravje - teža kaznivega dejanja - odmera kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - sprememba kazenske sankcije
Dejstvo je, da so bile razmere v katerih je obtoženec 25 prebežnikov prevažal take, da so zaradi pomanjkanja zraka in vročine predstavljale grožnjo za njihovo zdravje, zlasti upoštevaje dejstvo, da so bili med njimi tudi otroci, od katerih je bil najmlajši star le štiri mesece.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da način prevoza in okoliščine ter pogoji v katerih je bil izveden močno odstopa od običajnih načinov izvršitve tega kaznivega dejanja, predvsem glede na stopnjo ogroženosti življenja in zdravja prebežnikov. Glede na to se je potrebno strinjati z državno tožilko, da ob odsotnosti kakršnihkoli tehtnih olajševalnih okoliščin pogojev za izrek zaporne kazni na meji specialnega minimuma treh let ni.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00061916
ZOdv člen 17, 17/5. ZBPP člen 46.
povrnitev stroškov postopka - povrnitev pravdnih stroškov nasprotne stranke - povračilo izplačanih stroškov brezplačne pravne pomoči - brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov nudenja brezplačne pravne pomoči - odvetnik postavljen po uradni dolžnosti - obseg in vrsta opravljenih storitev - odmera odvetniških stroškov - pravilna uporaba odvetniške tarife - materialno pravo
ZOdv v petem odstavku 17. člena določa, da je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po Odvetniški tarifi. Zato bi moralo sodišče v obravnavanem primeru tožnikove stroške odmeriti v višini polovice zneska, ki bi mu sicer pripadal po Odvetniški tarifi. Ker temu ni sledilo, je zmotno uporabilo materialno pravo.
ZKP člen 112, 112/1, 129, 129/1, 363, 363/8, 372, 372-3.
pravnomočnost odločbe - posvetovanje in glasovanje senata - zapisnik o posvetovanju in glasovanju - posvetovalni zapisnik - revotacija - pisna izdelava odločbe - izvirnik sodne odločbe - odprava pisanj
Ker predmetna odredba predsednika sodišča v postopkih s pravnimi sredstvi do izdaje izpodbijane odločitve ni bila kakorkoli spremenjena, razveljavljena ali odpravljena, je sodišče druge stopnje pri preizkusu izpodbijanega sklepa v okviru zatrjevane kršitve po 3. točki člena 372 ZKP izhajalo iz dejstva, da je bila sodnici Ani Testen zaradi daljše bolniške odsotnosti z odredbo predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. Su 45/2021, z dne 4. 2. 2021, odvzeta Ks zadeva opr. št. II Ks 59093/2018, v kateri je bila seja senata že opravljena, osnutek sklepa pa že pripravljen, vendar še ne pregledan po sodnici Testenovi kot sodnici poročevalki, ter predodeljena drugemu sodniku; ter kot ključno presojalo, ali v posvetovalnem zapisniku zapisana odločitev zunajobravnavnega senata, v katerem je kot sodnica poročevalka sodelovala sodnica Ana Testen, da se pritožba obdolženca zoper sklep o uvedbi preiskave v predmetni zadevi zavrne kot neutemeljena, ne da bi bil izdelan in odpravljen pisni odpravek sklepa, že predstavlja takšno odločitev, ki pomeni procesno oviro za izdajo izpodbijanega sklepa, upoštevaje, da je o predmetni zahtevi za preiskavo dne 8. 6. 2022 odločalo krajevno, stvarno in funkcionalno pristojno sodišče.
Sodišče druge stopnje zato zaključuje, da odločitvi zunajobravnavnega senata, da se pritožba obdolženca zoper sklep o uvedbi preiskave opr. št. II Ks 59093/2018, z dne 3. 2. 2020, zapisana v posvetovalnem zapisniku in osnutku pisnega odpravka sklepa, ki ga sodnica poročevalka Ana Testen ni pregledala in podpisala, odločitev pa v obliki izvirnika sklepa tudi ni bila oblikovana, podpisana in odpravljena na preiskovalni oddelek sodišča, ni mogoče pripisati učinka, za katerega se zavzema pritožnica v pritožbi; pisni odpravek sklepa ne samo da ni bil prejet na sodišču prve stopnje, takega sklepa zunajobravnavni senat niti ni oblikoval ter odpravil na preiskovalni oddelek sodišča, kar pomeni tudi možnost, da bi bila lahko na zapisnik sprejeta odločitev o vloženi pritožbi zoper sklep o uvedbi preiskave še spremenjena.
pogoji za vložitev tožbe - zavrženje tožbe kot preuranjene - razlog za zavrženje tožbe - procesna predpostavka - potrdilo o poskusu mirne rešitve spora - predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora - Državno odvetništvo
Kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu, mora sodišču ali drugemu organu predložiti potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku, sicer se tožba ali drug predlog za začetek postopka s sklepom zavrže.
Od tožnice se ne zahteva, da s prvo toženko sporazumno reši spor, marveč ji le predlaga miren način rešitve spornega razmerja. Če ne pride do mirne rešitve spora, pa mora predložiti potrdilo, ki dokazuje, da je bil poskus mirne rešitve spora v predhodnem postopku neuspešno opravljen že v času pred vložitvijo tožbe.
pogodba o prevzemu dolga - odplačnost pogodbe - obličnost pogodbe - sklep o separatnih stroških postopka - povrnitev separatnih stroškov - krivdno povzročeni stroški postopka
Tožena stranka pravilno opozarja, da je v vlogi z dne 10. 9. 2021 zahtevala povračilo stroškov za udeležbo na naroku dne 1. 9. 2021, ki se ni izvedel, saj je pooblaščenec tožeče stranke nekaj minut pred začetkom glavne obravnave sporočil, da se naroka ne more udeležiti, ker se mu je na poti na narok pokvaril avto.
predlog upnika za izrek denarne kazni - zavrnitev predloga - začasna odredba o stikih - kršitev začasne odredbe - onemogočanje izvrševanja stikov z otrokom - izvrševanje stikov - izpolnitev obveznosti na podlagi začasne odredbe - mladostniško obdobje (adolescenca) - denarna kazen kot sredstvo izvršbe - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Že samo enkratna zamuda pri predaji otroka na stik, tako kot preprečitev stika, lahko predstavlja kršitev začasne odredbe, ki opravičuje izrek denarne kazni. Vendar to ni samo po sebi umevno. Kadar je zamudo ali izostanek stika treba pripisati življenjsko logičnim in možnim (nepredvidenim) okoliščinam, ne pa poskusu preprečevanja stika, denarno kaznovanje ni na mestu.
Pri domala vsakem že pred polnoletnostjo (pri nekaterih pa že precej pred njo) nastopi trenutek, ko sta zrelost in osebnostna drža takšni, da bi bilo siljenje v stike prav tako nepredstavljivo kot pri odraslih. Še več – bilo bi škodljivo; ne le akutno škodljivo za otroka oziroma mladostnika, ampak še za njegov odnos z osebo, s katero naj bi otrok imel stike, posledično pa tudi dolgoročno za osebnostni razvoj tega otroka (ali mladostnika).
Izrek denarne kazni je lahko samo posledica kršitve obveznosti iz sodne odločbe, ne pa (v odsotnosti kršitve konkretne dolžnosti iz začasne odredbe) morda splošne zakonske dolžnosti staršev iz drugega odstavka 141. člena DZ, po kateri mora vsaka oseba, h kateri je otrok nameščen, opustiti vse, kar otežuje ali onemogoča stike in si prizadevati za ustrezen otrokov odnos do stikov z drugim od staršev.
Vendar pretežni del sodne prakse zastopa drugačno mnenje, s katerim soglaša sodišče druge stopnje, in sicer, da v primerih, ko se dediči glede uprave ne morejo sporazumeti, postavitev upravitelja zapuščine in določitev njegovih nalog ni pogojena s soglasjem vseh dedičev in da lahko v takih primerih sodišče za upravitelja zapuščine določi tudi enega od dedičev. Izbira med potencialnimi upravitelji mora temeljiti na oceni sodišča, kdo bo v največji možni meri mogel poskrbeti za izvršitev potrebnih nalog. Zgolj dejstvo, da se dedič ne strinja s tem, da se sodedič postavi za upravitelja, ne zadostuje za njegovo izključitev iz kroga oseb, ki pridejo v poštev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00065948
KZ-1 člen 296, 296/1, 296/2.
kaznivo dejanje nasilništva - zakonski znaki - spravljanje v podrejen položaj - dokazna ocena - ocena verodostojnosti priče
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje izpovedbe oškodovancev ter priče, v katerih so poskušali minimizirati obravnavani dogodek in prikazati sebe v slabši luči ter prevzeti nase povod za začetek konflikta ter zanikali strah, natančno analiziralo v povezavi z drugimi izvedenimi dokazi ter navedlo prepričljive razloge, zakaj njihovim izpovedbam v tem delu ni mogoče slediti.
Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da sta bila v sicer enkratnem, a trajajočem dogodku (od konflikta na parkirišču, ki je botroval lovljenju po Portorožu in fizičnem napadu na Č. Č. pred hotelom F.) način in intenzivnost nasilnega ravnanja obdolžencev takšna, da so obdolženci z njim oba oškodovanca spravljali v podrejen položaj.