ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/1. ZD člen 177, 177/1. ZS člen 99, 114, 114/4. Zakon o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin (1980) člen 8, 8-49. ZS-H člen 24, 24/1.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost v zapuščinskem postopku - okrajna sodišča - območje sodnega okraja - katastrska občina - prebivališče zapustnika
Za zapuščinsko obravnavo je krajevno pristojno sodišče, na katerega območju je imel zapustnik ob smrti stalno ali začasno prebivališče. Območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč je opredeljeno s katastrskimi občinami.
postopki zaradi insolventnosti - sodne počitnice / poletno poslovanje - zavrženje pritožbe - zavrženje pritožbe kot prepozne - tek pritožbenega roka - razveljavitev potrdila o izvršljivosti
Sodišče prve stopnje je s sklepom, na katerega se je nanašala pritožba, ki jo je sodišče z izpodbijanim sklepom zavrglo kot prepozno, odločalo o predlogih pritožnika skladno z določbami ZIZ, pri tem pa ni šlo za postopek zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja.
Postopek za izdajo potrdila o izvršljivosti in pravnomočnosti je potrebno šteti kot samostojni postopek znotraj postopka, v katerem je nastala sodna odločba, na katero se izdaja potrdila (ali uporaba pravnih sredstev v zvezi s tem) nanaša.
Pritožbeni rok za pritožbo zoper sklep, s katerim odloča sodišče skladno z določbami 42. in 42.a člena ZIZ, pa čeprav gre za odločanje v zvezi s sodnimi odločbami, ki so izdane znotraj postopka zaradi insolventnosti, v času poletnega poslovanja ne teče.
ZS člen 36, 36/3, 71, 71/2. ZD člen 132, 142, 145. SZ-1 člen 30, 30/1. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 27, 27/1, 28, 28/2.
stroški upravljanja, obratovanja in vzdrževanja - obveznosti etažnega lastnika - pravnomočen sklep o dedovanju - trenutek prehoda zapuščine na dediča - odgovornost dediča - dolg zapuščine - ugovor pasivne legitimacije - akt sodne uprave - letni razpored sodnikov - razporeditev sodnikov - spor majhne vrednosti
Ker dedna pravica na dediče preide ipso iure, v trenutku zapustnikove smrti (132. člen ZD), je sodišče prve stopnje toženca utemeljeno štelo za etažnega lastnika (torej lastnika posameznega dela stavbe in solastnika njenih skupnih delov), in s tem zavezanca za plačilo vseh stroškov upravljanja ter drugih stroškov, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe (prvi odstavek 30. člena SZ-1), tudi stroškov, nastalih pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju.
Odločilno je, da dedič s trenutkom prehoda zapuščine nanj (s smrtjo zapustnika) pridobi vsa lastninska upravičenja, zato je zavezanec za plačilo stroškov, ki izvirajo iz podedovanega premoženja, četudi v obdobju nastanka stroškov s premoženjem ni upravljal (imel pa je to možnost – prim. 145. člen ZD). Vtoževane stroške je kot obveznost, nastalo po smrti toženčeve mame, šteti za dolg zapuščine, za katerega odgovarja toženec kot dedič.
ZGD-1 člen 403, 403/1. ZSReg člen 29, 29-1, 36, 36/1, 39, 39-1.
likvidacija gospodarske družbe - sklep registrskega sodišča - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - upravičena oseba za vložitev predloga
Zoper sklep, s katerim registrsko sodišče odloči o vpisu v sodni register, se lahko pritoži udeleženec ali kdo drug, ki meni, da je s sklepom prizadeta njegova pravica ali na zakonu temelječ interes. Pritožnik utemeljuje pravni interes za pritožbo kot nekdanji zakoniti zastopnik pri subjektu vpisa in s položajem upnika subjekta vpisa.
Pravni interes v zvezi s položajem zakonitega zastopnika pred C. C. bi pritožnik lahko uveljavljal le v registrskem postopku o vpisu nje kot zakonite zastopnice subjekta vpisa.
Pritožnikov pravni položaj kot upnika je varovan z njegovo pravico, da v postavljenem roku prijavi terjatev do subjekta vpisa. S pritožbo zoper izpodbijani sklep registrskega sodišča pa zase ne more doseči boljšega pravnega položaja, kot ga ima kot upnik.
preklic pogojne obsodbe - kršitev pravice do obrambe - izpolnitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi - opravičljiv razlog - objektivne okoliščine
Pritožbeno sodišče po pregledu zadeve ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da pri obsojencu ni nobenega objektivno opravičljivega razloga za neizpolnitev posebnega pogoja, saj je soglašati z zaključki prvostopnega sodišča o nesprejemljivem odnosu obsojenca do storjenega kaznivega dejanja in posledic, ki so nastale za oškodovanca, v posledici česar tako posebni pogoj pri obsojencu ni dosegel namena, zaradi katerega je bil določen. Obsojenec namreč, kljub drugačnem zatrjevanju v pritožbi, ni pokazal kritičnega odnosa do storjenega kaznivega dejanja in nastalih posledic.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-3. DZ člen 83, 83/1.
tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe - prepoved obremenitve in odtujitve - zavrnitev predloga - zavarovalna začasna odredba - predlog za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - obstoj nevarnosti - konkretizirana nevarnost - objektivna nevarnost
Tožnica s tožbo na podlagi prvega odstavka 83. člena DZ, kot upnica toženca, zahteva ugotovitev, da vozilo in dve nepremičnini, katerih lastnica je toženka, sodijo v skupno premoženje tožencev in da znaša delež (in solastni delež) vsake od strank ½. Predlaga tudi izdajo začasne odredbe - prepoved odtujitve in obremenitve tega (po njeni trditvi) skupnega premoženja. Gre torej za zavarovalno začasno odredbo, katere namen je na podlagi upravičenja, ki ga tožnici daje že citirani 83. člen DZ, zagotoviti predmet izvršbe za poplačilo denarne terjatve do toženca. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča gre zato za zavarovanje nedenarne terjatve (272. člen ZIZ).
Pritožnica v pritožbi utemeljeno opozarja na zmotno materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da bi morala za verjeten izkaz nevarnosti po prvi alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ zatrjevati (in izkazati) konkretno ravnanje druge toženke, ki bi (vsaj z verjetnostjo) kazalo na to, da bo z nepremičninami in vozilom razpolagala. V obravnavani zadevi gre namreč za zavarovanje nedenarne terjatve, pri katerem ni pomembno, kdo je povzročitelj nevarnosti, ki grozi (t. i. objektivna nevarnost). Vir nevarnosti je sicer največkrat res ravnanje dolžnika, je pa tak vir lahko tudi ravnanje tretjega ali kaj drugega. Mora pa biti nevarnost glede vira konkretizirana. Povedano drugače: za obstoj objektivne nevarnosti mora biti zatrjevano nekaj več kot le možnost, da bi dolžnik s premoženjem, katerega lastnik je, lahko razpolagal. Pri tem tudi ni potrebno, da se je ob vložitvi predloga to, kar bo onemogočilo ali precej otežilo izvršbo, že začelo; sodišče presoja potencialno ogroženost v prihodnosti. Po presoji pritožbenega sodišča objektivno nevarnost iz prve alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ predstavlja zatrjevano slabo premoženjsko stanje prvega toženca v povezavi z dejstvom, da sta toženca zunajzakonska partnerja.
Razbrati je, da ima obdolženčevega zagovornica v mislih kršitev iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Vendar s pritožbo ni mogoče soglašati. Navedene kršitve so namreč podane, če sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, torej o tistih dejstvih, ki se nanašajo na predmet obtožbe in druge odločitve, ki jih je sodišče sprejelo v zvezi z obtožbo in jih mora sodišče navesti v obrazložitvi pisno izdelane sodbe.
zavrženje tožbe - pritožba zoper sklep o zavrženju tožbe - postavitev kolizijskega skrbnika - neplačilo predujma - rok za plačilo predujma - umik tožbe - ustavitev postopka zaradi umika tožbe - sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe - deklaratorni učinek sklepa
Ni podlage za zavrženje tožbe zaradi neplačila predujma za stroške kolizijskega skrbnika. Tožba zoper tretjo toženo stranko je bila še pred iztekom postavljenega roka za plačilo umaknjena.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 41, 41/1. ZDZdr člen 61, 61/2, 62, 62/5.
plačilo za delo izvedenca - priprava na ustno podajanje mnenja - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - nujnost pregleda
Po določilu petega odstavka 62. člena ZDZdr izvedenec ob obisku zadržano osebo pregleda in na zapisnik poda mnenje o njenem zdravstvenem stanju, ki vsebuje tudi oceno, ali obstaja možnost zdravljenja v nadzorovani obravnavi oziroma sprejema v varovani oddelek. Izvedenec mora torej pred podajo izvida in mnenja opraviti pregled osebe in zdravstvene dokumentacije, kar po oceni pritožbenega sodišča pomeni pripravo na ustno podajanje izvedeniškega mnenja po prvem odstavku 41. člena Pravilnika.
pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - sodna taksa za pritožbo - odmera sodne takse - količnik za odmero takse - nepravdni postopek - prepoved spremembe na slabše (prepoved reformatio in peius)
V nepravdnem postopku se taksa za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari odmeri s količnikom 0,7. Odmeri se glede na znesek sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje.
Pri pravici do starševskega nadomestila gre za pokrivanje primarnega socialnega tveganja starševstva, pri pravici do delnega plačila za izgubljeni dohodek pa je primarnemu socialnemu tveganju dodano še sekundarno socialno tveganje odvisnost od oskrbe drugega. Gre torej za istovrstni dajatvi, ki "pokrivata" isto socialno tveganje starševstva. V sistemu socialne varnosti ni dopustno istočasno prejemanje nadomestil, ki nadomeščata izpad dohodka.
Pravilno je razlogovanje sodišča, da za poseg v tožničino pravico za nazaj toženka ni imela zakonske podlage niti v določbah ZUP niti v določbah ZSDP-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00065947
KZ-1 člen 45.a, 49, 58, 324, 324/1, 324/1-1.
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - vožnja pod vplivom alkohola - priznanje krivde - kazenska sankcija - izrek pogojne obsodbe - pozitivna prognoza - teža kaznivega dejanja - sprememba odločbe o kazenski sankciji na drugi stopnji
Pozitivna prognoza pri storilcu zato ne more biti ključni razlog za izrek sankcije opominjevalne narave, temveč je treba v prvi vrsti upoštevati težo kaznivega dejanja in stopnjo krivde. V zvezi s tem pa pritožnica utemeljeno opozarja na obdolženčevo grobo kršitev cestnoprometnih predpisov, zlati vožnjo pod vplivom alkohola, ki je po statističnih podatkih eden od najbolj pogostih vzrokov za prometne nesreče. Povsem utemeljena pa je tudi njena primerjava s postopkom o prekršku, kjer bi obdolženec bil deležen strožje sankcije kot sedaj v predmetnem, kazenskem postopku.
Presoja utemeljenosti ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je vezana izključno na presojo obrazloženosti ugovora in ne na presojo njegove vsebinske utemeljenosti. Pritožbene navedbe, s katerimi upnica utemeljuje svoj zahtevek za plačilo terjatev po izdanih računih in vsebinsko nasprotuje dolžničinim ugovornim navedbam, ter pritožbi predloženi dokazi pa v postopku odločanja o obravnavani pritožbi niso relevantni in bodo lahko predmet presoje šele v nadaljnjem pravdnem postopku.
pogoji za vpis v sodni register - pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave - matični postopek
Registrski postopek je izvedbene narave in v njem ne more registrsko sodišče presojati ali je neka odločba, izdana v matičnem postopku, pravilno postala pravnomočna ali ne.
Morebitne nepravilnosti in razloge, da sklep ne bi smel postati pravnomočen, mora udeleženec uveljavljati v matičnem postopku prisilne poravnave nad subjektom vpisa.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 127, 129.. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 12, 12/1.. ZUP člen 42, 129, 129/1.
nujno zdravljenje - povračilo stroškov - zdravila - dedovanje premoženjske pravice
Tožnica ne uveljavlja zase pravic iz zdravstvenega zavarovanja, temveč uveljavlja povrnitev stroškov, ki so nastali zaradi zdravljenja zavarovanca v tujini. Kot dedinja po pokojnem zavarovancu uveljavlja izvedeno premoženjsko pravico iz naslova zdravstvenega zavarovanja, ki je v trenutku smrti pokojnega prešla nanjo.
Tožnica uveljavlja pravno korist, ki jo ima kot dedinja po pokojnem zavarovancu, ki je bil v času nujnega zdravljenja upravičen do določenih pravic skladno z veljavnimi predpisi. Omenjeno pa je predmet vsebinske obravnave zadeve, ki pa jo tožena stranka ni opravila.
prikriti preiskovalni ukrepi - bančni podatki - odredba preiskovalnega sodnika - izsledki prikritih preiskovalnih ukrepov - hramba podatkov - zahteva za preiskavo - prekluzivni rok - prekluzivni rok 2 leti - izločitev dokazov
Dvoletni prekluzivni rok iz drugega odstavka 154. člena ZKP, ki je veljal v času odreditve izpodbijanih odredb prvostopenjskega sodišča, se nanaša na dokazno gradivo, izsledke prikritih preiskovalnih ukrepov (PPU), ki so bili zbrani v preiskovanju suma storitve konkretnega kaznivega dejanja. PPU je praviloma več, na kar napotuje že sam zakon v uporabi množinske oblike, saj se z njimi na različne, zakonsko določene oblike, zbira dokazno gradivo in podatki, ki omogočajo odločitev o uvedbi oziroma vodenju kazenskega postopka. Dvoletni prekluzivni rok ne varuje izsledkov vsakega od odrejenih PPU, temveč preprečuje nepotrebno odlašanje tožilčeve odločitve za uvedbo ali opustitev pregona po koncu izvajanja ukrepov. Zakon želi namreč preprečiti, da bi se še naprej hranili osebni podatki, čeprav je jasno, da jih tožilstvo dejansko ne potrebuje za namen kazenskega pregona za kazniva dejanja, zaradi katerih so bili pridobljeni (osebe, zoper katero je bil PPU odrejen).
V predmetni zadevi je na predlog tožilca preiskovalna sodnica odredila več PPU, ki so vsi odredbe različnim bankam za pridobitev bančnih podatkov po 156. členu ZKP. S tem je bil pravzaprav izvajan en sam ukrep, čeprav je odredb več, saj gre za odredbe različnim bankam, s čimer se varuje nepotrebno navzkrižno seznanjanje bank o obsegu PPU. Četudi bi bilo odrejenih več različnih PPU, to ne pomeni, da bi vsak od njih ohranil svojo samostojnost v smislu teka dvoletnega roka, še najmanj zato, ker ima drugačno zaporedno številko, spisovno označbo in različen datum, kot to navajajo pritožniki. Gre za isto kazensko zadevo z istimi očitki enotne kriminalne količine, v zvezi s katero so se izvajali PPU.
Obvestilo o opravljeni vročitvi je javna listina, ki v skladu s prvim odstavkom 224. člena ZPP dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Na podlagi četrtega odstavka istega člena ZPP je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena. Vendar tožena stranka z golim zanikanjem prejema plačilnega naloga ni zmogla tega dokaznega bremena.
stvarna pristojnost - gospodarski spor - pristojnost okrajnega sodišča - osebni stečaj fizične osebe
V skladu s stališčem Vrhovnega sodišča RS za postopke, povezane s postopkom osebnega stečaja, določba 6. točke 483. člena ZPP in smiselno enako določba 8. točke drugega odstavka 32. člena ZPP ne velja, če ni podan kateri od drugih razlogov iz 481. do 484. člena ZPP za uporabo pravil v gospodarskih sporih, kar pa zaenkrat ni podan.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - vzročna zveza - pravnorelevantna vzročna zveza
Pri presoji o (ne)obstoju vzročne zveze je treba izhajati iz obtoženčevega ravnanja in ugotoviti, ali je to ravnanje vzrok nastali prepovedani posledici. V skladu s pravno teorijo in ustaljeno sodno prakso je prepovedano posledico moč pripisati storilčevemu ravnanju, če je bila objektivno predvidljiva in če so obstajale objektivne možnosti, da njen nastanek prepreči. Vprašanje o vzročni zvezi torej ne pomeni le ugotavljanja naravne vzročnosti, temveč gre za pravno vrednotenje historičnega dogodka, ki je privedel do prepovedane posledice. Zato pritožnica, ki upošteva le naravno vzročnost, s pritožbeno trditvijo, da do prepovedane posledice ne bi prišlo, če bi obtoženec vozil po svojem pasu, ne more biti uspešna.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 37/1-3, 38, 38/1-1, 39, 39/1, 40, 40/1, 41, 41/4, 49, 49/5, 49/7. ZPP člen 249.
izvedenina - nagrada in stroški izvedenca - pisno izvedensko mnenje - nagrada za študij spisa - nagrada za pregled spisa - pisna izdelava izvida in mnenja - nagrada za čas potovanja - potni stroški - nagrada za ogled - brezplačna pravna pomoč - plačilo stroškov iz proračuna
Tožnici je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč v obsegu oprostitve plačila stroškov sodnega izvedenca medicinske stroke v tem postopku, zato se plačilo izvedenki izplača iz proračunskih sredstev.