BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00062689
ZPP člen 206, 206/4, 264. ZBan-1 člen 350, 350a.
prekinitev postopka - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - odločitev o predhodnem vprašanju - dopustitev revizije - odločba o izrednih ukrepih - podrejene obveznice - javni interes - načelo pravne varnosti - pravica do sojenja v razumnem roku - zavarovanje dokazov
Glede na svojevrstne okoliščine v zvezi s podrejenimi obveznicami je pravilna odločitev, da je podan razlog za prekinitev postopka do odločitve revizijskega sodišča o tem, ali obstaja vzročna zveza med odgovornostjo Banke Slovenije in poslovne banke. Javni interes terja, da se vprašanja rešijo čimbolj enotno. Nadaljevanje postopka bi bilo neekonomično in bi pomenilo nesorazmerno obremenitev strank in sodišča.
ZIUZEOP člen 20, 20/1, 71a, 71a/1.. ZDR-1 člen 162, 162/3.. URS člen 14.. ZIUPOPDVE člen 54.
odškodnina za neizrabljen letni dopust - interventna zakonodaja - epidemija - enakost pred zakonom - nujne potrebe delovnega procesa - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da tožničin primer ne predstavlja izjeme iz prvega odstavka 71.a člena ZIUZEOP. Obdobje za prenos letnega dopusta, pridobljenega v letu 2019, se za tožnico ni izteklo s 30. 6. 2020, temveč se je na podlagi prvega odstavka 71.a člena ZIUZEOP podaljšalo. Takšne zakonske posledice prepovedi izrabe dopusta ne more spremeniti ugotovitev, da toženka tožnici izrabe dopusta ni prepovedala oziroma ni onemogočila v mesecih od januarja do maja 2020, kot tudi ne ugotovitev, da tožničino delo ni bilo nujno potrebno v času, ko je bila na čakanju na delo doma.
vzročna zveza - stvarna napaka - prodajna pogodba - izvedensko mnenje - vzrok za napako
Dodajanje vode so odrejale osebe, ki so izvajale betoniranje. Ni naloga voznikov, da preverjajo, ali ima oseba, ki prevzema beton na gradbišču in dejansko nastopa kot prevzemnik betona, pooblastilo za odrejanje dodajanja vode. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, je bila tožena stranka seznanjena, da vode ne sme dodajati (izrecen zapis na dobavnicah, pa tudi v tehničnem listu kvarčnega posipa je zapisano, da mora biti vodocementno razmerje čim manjše). Tudi če dodajanja vode ni odredila sama, ampak so to odredili njeni podizvajalci, to ne spremeni zaključka, da je v razmerju do tožeče stranke odgovornost za dodajanje vode v njeni sferi.
ZZK-1 člen 157, 158, 158/, 158/1-1. ZPP člen 142, 142/4.
sklep o dovolitvi vpisa - ugovor zoper sklep - prepozen ugovor - rok za ugovor - fikcija vročitve
Glede na namen zemljiške knjige ter formalno naravo zemljiškoknjižnega postopka, je osem dnevni rok za ugovor primeren, da se stranka v tem času seznani z relevantnim procesnim gradivom ter poda svoja stališča. Časovna omejitev procesnih dejanj z roki ni v nasprotju s pravico stranke do sodnega varstva. Na ta način se zagotavlja procesna disciplina, pravna varnost in zasleduje načelo pospešitve postopka.
Neutemeljeno je tudi pritožbeno stališče, da vročitve na podlagi fikcije v pravni državi ne bi smelo biti. Gre sicer za skrajen, vendar nujen institut, saj bi bil v nasprotnem primeru ogrožen tek sodnega postopka ter s tem učinkovitost sodnega varstva.
Pritožniki pravilno ugotavljajo, da je sodišče prve stopnje obsojencu izreklo maksimalno enotno zaporno kazen. Pritožbeni očitki, da naj bi v izpodbijani sodbi povsem spregledalo olajševalne okoliščine, sicer niso utemeljeni, saj jih je izrecno izpostavilo v obrazložitve sodbe, upravičeno pa zagovorniki zatrjujejo, da se pri odmeri enotne zaporne kazni dejansko niso odrazile. Tudi pri izreku in odmeri enotne kazni v postopku t. i. neprave obnove se mora sodišče seznaniti z vsemi za odmero kazni relevantnimi okoliščinami in jih ovrednotiti. Enotna kazen mora biti rezultat posameznih določenih kazni in hkrati v sorazmerju z vso kriminalno dejavnostjo, za katero se enotna kazen izreka; biti mora torej v logičnem in sorazmernem odnosu tako do posameznih določenih kazni, kot tudi do celotne obsojenčeve kaznive dejavnosti.
Po sistemu afirmativne litiskontestacije, ki je uveljavljen po mnenju večjega dela teorije in sodne prakse, se pasivnost tožene stranke oziroma njena opustitev vložitve odgovora na tožbo ocenjuje kot priznanje dejanskih navedb tožeče stranke. V postopku za izdajo zamudne sodbe zato sodišču dejanskega stanja ni treba ugotavljati, ampak kot podlago zamudne sodbe vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi. To pa pomeni, da dokaz o tem, da je ohišje zaganjalnika počilo zaradi nepravilne menjave oziroma o vzroku za to, da vozilo tožeče stranke dne 9. 10. 2021 po 21 kilometrih vožnje od servisa tožene stranke ni več vžgalo, ni potreben.
Izgubljeni dobiček lahko opredelimo kot razliko med tistimi prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo, in tistimi odhodki, ki bi v zvezi s temi prihodki nastali. Slednjega tožeča stranka v obravnavanem primeru ni upoštevala, zato v prejšnji točki citirana trditvena podlaga ni zadostna. To pomeni, da tožba v zvezi z zahtevkom za povrnitev izgubljenega dobička ni sklepčna.
ZSReg člen 5, 5/2, 5/2-5, 9, 17, 31, 31/2, 36, 36/1. ZIZ člen 239, 268. Uredba o sodnem registru (2007) člen 32, 37.
vpis v sodni register - zaznamba sklepa o zavarovanju - začasna odredba - zaznamba spora - vpis zaznambe spora v sodni register
Postopek za vpis v sodni register se začne z vložitvijo predloga ali po uradni dolžnosti. Po uradni dolžnosti ali na zahtevo drugega pristojnega organa začne sodišče postopek samo, kadar tako določa zakon. Sklep o začasni odredbi ima, kadar je izdan v pravdnem ali kakšnem drugem postopku, učinek sklepa o izvršbi (268. člen ZIZ). Zaznamba sklepa o izvršbi je konkretno izvršilno dejanje in ta vpis opravi registrsko sodišče po uradni dolžnosti, kar izhaja iz 5. točke drugega odstavka 5. člena ZSReg, ko prejme sklep o izvršbi oziroma začasni odredbi. Pri tem ne presoja utemeljenosti izdane začasne odredbe, saj odloča o tem le sodišče v postopku, v katerem je bila začasna odredba izdana. Iz 5. točke drugega odstavka 5. člena ZSReg izhaja, da se pri subjektu vpisa, ki je družba z omejeno odgovornostjo (kar je subjekt vpisa v obravnavanem primeru), vpiše tudi zaznamba sklepa o izvršbi oziroma začasna odredba.
Ker se določbe ZIZ o izvršbi pri zavarovanju z začasno odredbo uporabljajo le smiselno (239. člen ZIZ), z izdano začasno odredbo pa je bilo odločeno, da se pri poslovnih deležih le zaznamuje izdaja nepravnomočne sodbe, po presoji pritožbenega sodišča taka vsebina ne predstavlja nobene obremenitve poslovnega deleža, temveč pomeni le zaznambo nekega pravnega dejstva v sodni register. V takem primeru se zato zaznamba izdane nepravnomočne sodbe ne vpiše v podatkovni sklop "družbeniki", temveč se vpis opravi v podatkovni sklop "razno".
Ponarejena je namreč listina, ki ne izvira od osebe, ki je na njej navedena kot izdajatelj, pri tem pa ni pomembno ali gre za resnično ali neresnično vsebino.
vzpostavitev etažne lastnine - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - nove parcele - zemljišče, na katerem stavba stoji - udeležba v postopku - pravica do kontradiktornosti - procesni ugovor - neutemeljen ugovor - pripombe na izvedensko mnenje
Neutemeljeni so očitki, da sodišče ni vodilo kontradiktornega postopka. Pritožnik je v postopek vstopil naknadno, vendar mu je sodišče prve stopnje vročilo dotedanje vloge, odločbe ter izvedeniško mnenje, nadaljnje vloge mu je vročalo sproti in mu tako omogočilo udeležbo v postopku. Pritožnik očitek utemeljuje tudi s trditvijo, da sodišče ni izvedlo predlaganih dokazov ter tega ni obrazložilo. Pri izpodbijani odločitvi so relevantni le ugovori in predlogi udeležencev v zvezi z izvedeniškim mnenjem, ki so tehnične narave, zato so tudi očitki predlagatelja v zvezi z (še) neizvedenimi dokazi, ki se niso nanašali na za izpodbijani sklep relevantne navedbe, neutemeljeni.
ZFPPIPP člen 48, 57, 63, 69, 299, 299/1, 299/4, 299/5. ZPP člen 13, 206, 206/1. ZIZ člen 107.
stečajni postopek - prijava izločitvene pravice - prekinitev stečajnega postopka - predhodno vprašanje - načelo hitrosti stečajnega postopka
Ne gre spregledati, da je prekinitev stečajnega postopka prej izjema kot pravilo, saj je v stečajnem postopku poudarjeno načelo hitrosti postopka (48. člen ZFPPIPP). Morebitna izjemna prekinitev v stečajnem postopku terja zato še toliko bolj temeljito predhodno prognozo trajanja in kompleksnosti tako matičnega kot stečajnega postopka, predvsem upoštevaje fazo stečajnega postopka, v kateri odredi sodišče prekinitev postopka, ter procesna pravila ZFPPIPP, ki tako fazo urejajo.
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da tudi sicer po njegovi presoji pogoji za prekinitev postopka v tej fazi postopka (preizkus terjatev oziroma izločitvenih pravic), upoštevajoč celoten skup pravil o preizkusu terjatev in izločitvenih pravic, v obravnavanem primeru niso podani in mora zato sodišče prve stopnje v tem postopku o relevantnih vprašanjih v okviru sklepa o preizkusu odločiti samo. Pritožnica ima prav, da je postopek insolventnosti v prvi vrsti namenjen varovanju pravic upnika napram insolventnemu dolžniku, postopek pa mora sodišče izvesti brez posega v njihovo pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - SOCIALNO VARSTVO - USTAVNO PRAVO
VSL00062389
ZDZdr člen 3, 3/2, 74, 75. ZNP-1 člen 6, 6/2.
sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - pogoji za sprejem - prostorska zasedenost - duševna bolezen - zdravljenje v psihiatrični bolnišnici - psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - socialno varstvo
V konkretnem primeru je predlagatelj edina institucija, ki do sprejema udeleženke v SVZ A., ko se bodo tam sprostile kapacitete, ima dovolj strokovnih in materialnih resursov za celovito zaščito osebnostnih in ustavnih pravic, ki pripadajo udeleženki. Naloga sodišča namreč je, da po uradni dolžnosti zavaruje pravice in koristi oseb, ki imajo težave v duševnem zdravju in da tem osebam pri obravnavi po ZDZdr zagotovi varstvo njihovega osebnega dostojanstva ter drugih človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00063347
ZKP člen 269, 269/1, 269/1-2, 277, 277/1, 277/1-1. KZ člen 254, 254/1, 254/3.
kaznivo dejanje zatajitve finančnih obveznosti - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - obarvani naklep - ustavitev kazenskega postopka - subjektivni znaki kaznivega dejanja - namen pridobitve protipravne premoženjske koristi
Navedba, da je obdolženi A. A. ravnal "z namenom, da bi se družba X, d.d. v celoti izognila plačilu davka", ne predstavlja ustrezne konkretizacije zakonskega znaka, da je storilcu šlo za to, da doseže veliko premoženjsko korist. S tem je izkazan zgolj storilčev poseben namen popolnoma se izogniti plačilu davkov iz prvega odstavka 254. člena KZ in ne namen doseči veliko premoženjsko korist iz tretjega odstavka tega člena. Drži, da so v nadaljevanju opisa navedeni tudi računi velikanske vrednosti, vendar pa je s tem izkazana velika premoženjska korist le po objektivni plati. Z vidika pravne opredelitve po tretjem odstavku 254. člena KZ pa je v opisu umanjkala ključna navedba, da so obdolženci v okviru svojega ravnanja izognitve plačilu davka zasledovali prav takšno premoženjsko korist.
Pri opredeljevanju subjektivnih znakov kaznivega dejanja (kot so denimo: "vedoma", "z namenom", "mu je šlo za to") je opis dovolj opredeljen že s sklicevanjem na zakonske prvine. To pa pomeni, da je tovrstne zakonske znake treba navesti vsaj v abstraktnem delu opisa. Navedba subjektivnega zakonskega znaka v opisu dejanja je v konkretni zadevi bistvenega pomena prav zaradi razmejitve med temeljno in kvalificirano obliko očitanih kaznivih dejanj po prvem oziroma tretjem odstavku 254. člena KZ.
ZPP člen 111, 111/3, 209, 210, 210/3, 270, 270/3. ZS člen 83, 83/4.
iztek roka - sodne počitnice / poletno poslovanje - tek procesnih rokov med sodnimi počitnicami - rok, določen v mesecih - računanje roka - mirovanje postopka - nadaljevanje postopka - predlog za nadaljevanje postopka - pravočasnost predloga za nadaljevanje postopka - neenotna sodna praksa - dovoljena pritožba - sklep, ki se nanaša na procesno vodstvo - pravica do sodnega varstva
Način upoštevanja izteka mesečnega roka v času sodnih počitnic v sodni praksi ni povsem enoten. Večinska sodna praksa pa je takšna, da rok v tem primeru izteče v naslednjem mesecu, kot bi sicer.
URS člen 26. ZSZ člen 59, 59/1. ZGO-1 člen 218. ZUreP-1 člen 179, 180.
odškodninska odgovornost države - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - namenska raba zemljišč - obramba - kvalificirana protipravnost - samovoljno ravnanje - vmesna sodba - odločitev ustavnega sodišča
Izjema, po kateri se NUSZ ne plačuje za zemljišča za potrebe ljudske obrambe, ne velja več od uveljavitve ZGO-1 in ZUreP-1 v letu 2003. To je jasno povedalo tudi Ustavno sodišče v odločbi iz leta 2004. Toženka je skoraj 10 let po tej odločbi samovoljno zavzela stališče, da navedena izjema še vedno velja, ne da bi vmes prišlo do spremembe relevantne zakonodaje. Pri svojem stališču pa je vztrajala tudi po tem, ko so bile izdane še druge sodne odločbe na to tematiko, ki so govorile nasprotno. To pomeni kvalificirano protipravnost ravnanja.
ZGD-1 člen 52, 52/2, 512, 512/1, 512/2, 513. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 286, 319, 339, 339/1, 339/2-12.
pravica družbenika do informacije in vpogleda - sodna odločba o pravici do informacije in vpogleda - nepravdni postopek - vpogled v listino - ukinitev zavarovanja - konto kartica - sprememba predloga - zavrnitev zahteve - zloraba pravic - prekluzija - prvi narok - pripravljalna vloga dana na naroku - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prepoved odločanja o isti stvari
Postopek po 513. členu ZGD-1 je nepravdni postopek, v skladu z 42. členom ZNP-1 pa je določena smiselna uporaba določil ZPP tj. v skladu z nameni in cilji postopka. V sodni praksi Vrhovnega sodišča se je izoblikovalo načelno stališče, da prekluzija iz prvega odstavka 286. člena ZPP ni primerno sredstvo za uresničevanje namena koncentriranega in pospešenega postopanja v nepravdnih zadevah, zlasti če udeleženci postopka v vabilu na narok niso bili opozorjeni na to, da naj bi šlo za prvi narok s posledicami iz prvega odstavka 286. člena ZPP. Sploh pa pritožba napačno tolmači prekluzijo, ko navaja, da sodišče ne bi smelo upoštevati vloge, dane na prvem naroku. Čeprav drži, da je vlaganje vlog na naroku nezaželena praksa, je vseeno treba upoštevati, da stranka na prvem naroku še vedno lahko navaja nova dejstva in dokaze. Ker je predlagatelj nove navedbe podal na prvem naroku (čeprav v pisni obliki), zato ni prišlo do prekršitve pravil o prekluziji. Takšna kršitev bi bila zgolj relativne narave (prvi odstavek 339. člena ZPP) in zanjo mora biti izkazan vpliv na zakonitost in pravilnost sodbe, ki ga po presoji višjega sodišča pritožnik ni uspel izkazati.
Načelo prepovedi odločanja o isti stvari je nepravdnih postopkih sicer bolj ohlapno kot v pravdnih postopkih. V poštev pride le, če je predlog identičen prvemu in ima tudi enako pravno in dejansko podlago.
Pravica družbenika do informacij o zadevah družbe je v zakonu zastavljena široko. Omejiti jo je mogoče, če je verjetno, da bi jih družbenik uporabil za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe, in bi s tem družbi ali z njo povezani družbi prizadel občutno škodo (drugi odstavek 512. člena ZGD-1). Zahtevo je mogoče zavrniti tudi iz splošnih razlogov kot sta nezmožnost izpolnitve ali zloraba pravice. V primeru, da iz predloga izhaja, da družba z določenimi informacijami ali listinami ne razpolaga oziroma z njimi ni povezana, se taka zahteva zavrne. Kadar pa družbenik ponovno zahteva informacije ali listine, ki so mu že bile posredovane pa to predstavlja zlorabo pravic.
POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00063448
ZVPot člen 24. OZ člen 86, 92, 93. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1.
nična pogodba - pogodba o dolgoročnem posojilu - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - švicarski franki (CHF) - varstvo potrošnikov - pogodbene obveznosti - pojasnilna dolžnost banke - valutno tveganje - kredit v CHF - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - nepošten pogodbeni pogoj - nedopusten pogoj - predmet pogodbe - pravna podlaga - Direktiva Sveta 93/13/EGS - sodna praksa SEU - sodna praksa Vrhovnega sodišča - odločba Ustavnega sodišča - razlaga pogodbe - konkretne okoliščine - sklenitvena in izpolnitvena faza pravnega posla - dokazna ocena - ekonomske posledice pogodbenega pogoja - malomarno ravnanje - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - izpodbojnost pogodbe - zmota
Informacijsko neravnotežje, ne na abstraktnem oz. splošnem nivoju ne na konkretni ravni, nikoli samo zase ne vodi k temu, da bi bil posel ničen, če ni izpolnjen še kakšen od elementov, ki jih pravni red zahteva za to najhujšo obliko neveljavnosti nekega pravnega posla. Lahko da je kdaj informacijsko neravnovesje takšne teže, da potrošnika zavaja v zmoto. Vendar (tudi) naš pravni red zaradi varnosti pravnega prometa za izpodbijanje v zmoti sklenjenih pogodb predvideva časovne roke, ki so v konkretni zadevi seveda že vsi potekli. Le ničnostni zahtevki ne zastarajo, ker gre za tako hudo hibo, na katero se lahko vsak čas vsakdo sklicuje; če je nek posel ničen, je ničen že od samega začetka, nima, ni imel in ne more imeti nikakršnih pravnih učinkov. V konkretnem primeru je banka svojo pogodbeno zavezo izpolnila, tudi tožnici pa sta svojo zavezo izpolnjevali več let in šele po 11 letih od sklenitve pogodbe (in prejema denarja – bančnega kredita) v tožbi zatrdili, da gre za ničen posel, torej posel, ki ne bi smel imeti nikakršnih učinkov. Trditi nekaj takega je contra factum proprium, torej odrekanje veljavnosti lastnim preteklim ravnanjem, torej v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja ter tudi nerazumno.
sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - prostorska zasedenost - obstoj verificiranega varovanega oddelka socialnega varstvenega zavoda - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - psihiatrično zdravljenje - duševna bolezen - paranoidna shizofrenija - institucionalno varstvo odraslih - prostorska stiska
V nemogoči situaciji, ki se v resnici ne tiče sodnega odločanja, pač pa gre za sistemski problem na ravni države, ki nima dovolj kapacitet za osebe, kot je g. A. A., se je senat odločil, da izhaja iz hierarhije vrednot, ki jih varujejo vse ustave sodobnih ustavnih demokracijah in različne konvencije oz. mednarodni akti o človekovih pravicah, zlasti Evropska konvencija o človekovih pravicah in Mednarodna listina o človekovih pravicah. Na prvem mestu je namreč varstvo življenja posameznika, ki je eno samo in nedotakljivo. V tem smislu je trenutno za g. A. A. oz. za vse, ki jih utegne ogrožati zaradi svojega stanja, edina možnost začasno ta, da do prvega prostega mesta počaka pod nadzorstvom tam, kjer se trenutno nahaja, to pa je psihiatrična klinika.
zamuda roka za plačilo sodne takse - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - upravičen vzrok - prenehanje vzroka za zamudo - zamuda roka za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga
Sodišče lahko skladno z določilom prvega odstavka 116. člena ZPP stranki, ki zamudi rok za kakšno pravno dejanje in zaradi tega izgubi pravico opraviti to dejanje, na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje, če spozna, da je stranka zamudila rok iz upravičenega vzroka. Na podlagi določila drugega odstavka 117. člena ZPP, ki ga je v izpodbijanem sklepu citiralo tudi sodišče prve stopnje, je treba tak predlog vložiti v 15 dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila rok. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da iz predloga za vrnitev v prejšnje stanje, imenovanem pritožba (r. št. 28), izhaja, da je vzrok, zaradi katerega je toženka zamudila rok, do katerega bi morala plačati sodno takso, prenehal 12. 5. 2022. Ker pa je predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložila šele 20. 6. 2022, kar je celih 39 dni po prenehanju vzroka, zaradi katerega je zamudila rok, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je njen predlog na podlagi določila prvega odstavka 120. člena ZPP kot prepozen zavrglo.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - dom dolžnika - nesorazmernost - bagatelni znesek
Očitno nesorazmerje med višino terjatve in vrednostjo nepremičnine ne pomeni matematičnega nesorazmerja, temveč je odlog v teh primerih dovoljen, kadar gre za izterjavo bagatelnih terjatev.
Namen odloga izvršbe je v tem, da dolžnik s svojo aktivnostjo doseže spremembo v svoji dejanski situaciji oziroma glede razlogov za odlog izvršbe, ali terjatev v tem času poplača.