pritožba - pritožbeni razlogi - nedopustne pritožbene novote - nova dejstva in dokazi
Pritožnik sme v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nova dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziorma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrega odstavka 286. člena ZPP. Nova dejstva in dokazi, ki so uveljavljani v nasprotju z omenjeno določbo, so nedopustne in zato neupoštevne pritožbene novote. Skladno z navedenim pritožbeno sodišče vseh v pritožbi vsebovanih nedopustnih pritožbenih novot ni upoštevalo.
Tožnik je samska oseba in je v treh koledarskih mesecih pred vložitvijo vloge prejemal 488,54 EUR pokojnine mesečno. Ker je ob vložitvi vloge dne 21. 9. 2021 osnovni znesek minimalnega dohodka znašal 402,18 EUR, je ob uporabi ponderja 0,47 za samsko osebo pravilno povečan za 189,02 EUR na 591,20 EUR. Upoštevaje dohodek 488,54 EUR znaša razlika in s tem varstveni dodatek za priznano obdobje 102,66 EUR mesečno, kot pravilno zaključuje sodišče prve stopnje in pred njim tožena stranka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00062286
ZPP člen 181, 181/3, 185, 185/5, 279c, 286b, 286b/1. SPZ člen 222, 223. OZ člen 35.
pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti - delna ničnost pogodbe - nemogoč predmet obveznosti - dokaz z izvedencem - izvrševanje služnosti - strokovno vprašanje - primarni in podredni tožbeni zahtevek - prepozno uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka - pripravljalni narok - objektivna sprememba tožbe
Sodišče odloča o podrednem tožbenem zahtevku, če (v celoti) zavrne primarni tožbeni zahtevek. Podredni oziroma eventualni zahtevek je torej postavljen za primer, če bo primarni zahtevek zavrnjen. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je izvajalo le dokaze, ki so pravno pomembni za odločitev o primarnem tožbenem zahtevku, to pa je zahtevek za ugotovitev delne ničnosti pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti.
Pogodba je nična (le), če je predmet obveznosti nemogoč, nedopusten, nedoločen ali nedoločljiv. Za ugotavljanje, ali že od samega začetka ni bilo dovolj prostora za izvrševanje služnosti v obsegu, kot je bila ustanovljena (torej, ali je bil predmet pogodbe sploh objektivno mogoč), je bil postavljen izvedenec gradbene stroke.
Morebitno neizvrševanje služnosti na samo možnost izvrševanja (in s tem vprašanje ničnosti pogodbe o ustanovitvi služnosti) ne bi vplivalo.
zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba - stranke izvršilnega postopka - pravica do pritožbe
Pritožba je nedovoljena, ker jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice, saj jo je vložila oseba, ki ni stranka tega izvršilnega postopka in se izpodbijani sklep nanjo ne nanaša, prav tako ji ne nalaga nobenih obveznosti ali omejitev.
nedovoljena pritožba - pravnomočna odločba - ustavitev izvršbe po predlogu upnika - pravni interes za pritožbo - predlog za izdajo popravnega sklepa
S pravnomočno ustavitvijo izvršilnega postopka je prenehal pravni interes dolžnice za pritožbo zoper odločitev sodišča prve stopnje o delni ustavitvi izvršbe. Dolžnica s pritožbo namreč ne more doseči zase ugodnejše odločitve, kot je ustavitev izvršilnega postopka v celoti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00061328
ZPP člen 249, 253, 253/1. ZSICT člen 45. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 52, 52/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 54.
izvedenina - nagrada in stroški izvedenca - izvedenec geodetske stroke - pripadajoče zemljišče k stavbi - urbanistično arhitekturna zasnova - dopolnitev izvedenskega mnenja - pisno izvedensko mnenje - ustno mnenje izvedenca - zelo zahtevno izvedensko mnenje - izdelava zelo zahtevnega mnenja - stroški nepravdnega postopka - plačilo stroškov tekom postopka
Objektivni pogoj za plačilo je, da je izvedenec opravil delo, ki mu ga je naložilo sodišče. Načeloma je upravičen do plačila, ko delo opravi v celoti.
Glede na obseg in zahtevnost opravljenega dela ne more biti dvoma, da je šlo (najmanj) za zelo zahtevno izvedeniško mnenje.
ZIZ člen 17, 21, 21/1. ZFPPIPP člen 382, 382/2, 396, 396/2, 396/4.
sklep o končanju postopka osebnega stečaja - seznam neplačanih priznanih terjatev - izvršilni naslov - primeren izvršilni naslov za izvršbo - določljivost obrestne obveznosti v izvršilnem naslovu - nerazumljiv izrek - neizvršljiv izrek
V izreku sklepa o končanju postopka osebnega stečaja sodišče svoje odločitve oblikuje tako, da navede seznam neplačanih priznanih terjatev, ki ga mora sodišču predložiti upravitelj hkrati s svojim končnim poročilom in je sestavni del izreka tega sklepa. Obresti morajo v takem sklepu biti jasno, določljivo in razumljivo določene, v nasportnem primeru pa obrestni del ni izvršljiv.
predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga - sklep o umiku pritožbe zaradi neplačila takse - zloraba procesnih pravic
Tožena stranka ne more v nedogled vlagati v zvezi z istim plačilnim nalogom predloga za oprostitev plačila sodne takse. Takemu ravnanju sodišče ne more dati pravnega varstva. Če bi sodišče druge stopnje sledilo pritožbenemu razlogu, da o ponovnem predlogu za oprostitev plačila sodne takse še ni bilo odločeno, bi lahko tožena stranka z vztrajnim vlaganjem navedenih predlogov onemogočala odločitev sodišča prve stopnje, da zaradi pomanjkanja procesne predpostavke za plačilo sodne takse za pritožbo, to šteje za umaknjeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSK00069034
DZ člen 109, 162.. ZNP-1 člen 108.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
zaupanje mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - ureditev stikov med starši in otrokom - začasna ureditev stikov - začasna odredba - začasna odredba v družinskih sporih - ogroženost otroka - vrste začasnih odredb - skupno starševstvo - razgovor z otrokom - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - potrebnost in sorazmernost ukrepa - pravica do zasebnosti - obrazloženost odločbe - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Sodišče se je pravilno omejilo na presojo, ali so verjetno izkazane okoliščine, ogrožajoče za zdrav razvoj otrok udeležencev postopka.
S tem, ko je sodišče uredilo stike na način, da otroka z obema od staršev preživita enako časa in v njihovi družinski hiši (domu), je zagotovilo kontinuiteto in staršema omogočilo, da v času, ki ga preživita z otrokoma, v celoti poskrbita za vse njune potrebe.
Sodišče ni ugotovilo okoliščin, ki bi kazale na to, da je potreben tudi ukrep, s katerim je predlagatelju oz. nasprotni udeleženki v času, ko trajajo stiki, prepovedalo vstopiti, se približevati ali zadrževati v bližini hiše na razdalji, krajši od 100m.
Cilj, da bo vsak od staršev v času izvajanja stikov z otrokoma imel mirno in varno okolje tako, da otroka ne bosta postavljena v središče spora staršev, bo dosežen že s tem, ko se mora starš v tednu, ko se ne izvaja stik z njim, izseliti iz stanovanjske hiše.
Snemalne naprave in kamere, ki snemajo in posnamejo vsako človekovo ravnanje ali občutje v lastnem domu, nedvomno predstavljajo vdor v njegovo zasebnost.
gospodarski spor majhne vrednosti - prodaja delnic - pogoji prodaje - sklenitev pogodbe - varščina - ara - odstop od ponudbe - odstop od pogodbe - razlaga pogodbenih določil - sistemska razlaga - namenska razlaga
Dne 10. 12. 2019 je najprej pogodbo podpisala tožnica in nato dne 9. 4. 2020 še toženka. S tem je bila pogodba sklenjena (15. in 21. člen OZ) in pojmovno ni bilo več mogoče odstopiti od ponudbe (pač pa le od sklenjene pogodbe). Trditev, da je bila veljavna sklenitev pogodbe vezana na sprejem podpisane pogodbe pri tožnici, je v nasprotju s splošnimi pravili obligacijskega prava.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-19, 18, 18/1.. ZST-1 tarifna številka 1121, 7401.. ZPP člen 105.a, 105.a/1, 323, 323/7, 323/10.
napoved pritožbe - sodna taksa za napoved pritožbe
Ker procesni zakon (ZPP) ureja vložitev napovedi pritožbe, je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru toženima strankama plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbeni postopek pravilno izdalo že ob vložitvi napovedi pritožbe (19. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1).Pri tem je poudariti, da gre v primeru odmerjene sodne takse po tar. št. 1121 ZST-1 za sodno takso za celoten pritožbeni postopek, kar pomeni, da toženima strankama (po plačilu odmerjene sodne po izpodbijanem plačilnem nalogu) ob vložitvi pritožbe zoper izdano sodbo sodne takse za pritožbeni postopek ne bo treba ponovno plačati.
Teorija in sodna praska enotno ocenjujeta pasivnost toženke kot priznanje tožničinih dejanskih trditev, zato sodišče ne ugotavlja dejanskega stanja in ne izvaja v tožbi predlaganih dokazov ter ne zaslišuje strank s katerimi se ugotavljajo sporna dejstva (257. člen ZPP), ki pa ob izdaji zamudne sodbe niso sporna, saj jim toženka ni ugovarjala.
pripor - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - ugotovitveni sklep - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost
Standard obrazložitve ugotovitvenega sklepa, da so razlogi za pripor še podani je drugačen od tistega, ki velja za odreditev pripora, ker gre pri ugotovitvenem sklepu v fazi postopka kot je obravnavani (glavna obravnava), le za presojo, ali so dokazi, ki so bili doslej izvedeni tekom glavne obravnave, stopnjo utemeljenega suma ali priporne razloge omajali do te mere, da bi bilo potrebno pripor zoper obdolženca odpraviti.
ZST-1 člen 11, 11/5, 12b, 12b/1. ZFPPIPP člen 14, 14/3, 14/3-1, 14/3-2. ZPP člen 337, 337/1.
predlog pravne osebe za oprostitev plačila sodnih taks - odlog plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - bilanca stanja - obstoj premoženja - obstoj stečajnega razloga
Če bi bilo stanje insolventnosti taksnega zavezanca bistveno za presojo upravičenosti do taksne oprostitve, bi že sam zakon za takšne taksne zavezance določil taksno oprostitev, pa je ni. Niti stečajni dolžniki zgolj zato, ker so v stečajnem postopku, plačila sodne takse niso oproščeni avtomatično. Ker pa je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo visoko vrednost zalog in kratkoročnih terjatev, je ob pomanjkanju trditev tožnice o nujni potrebnosti zalog in neizterljivosti terjatev, vsled česar tudi terjatev ne bi bilo mogoče unovčiti, utemeljeno zaključilo, da je na mestu odlog plačila sodne takse.
obstoj posojilnega razmerja - sklenitev posojilne pogodbe - trditveno in dokazno breme - pravilo o dokaznem bremenu - ugovor neobstoja obveznosti - neobstoj pogodbe - dokazna ocena
Sodišče prve stopnje ni napačno uporabilo pravilo o dokaznem bremenu oziroma kršilo določbo iz 215. člena ZPP. Drži sicer, da je dokazno breme, da je bilo posojilo dano oziroma, da je tožnik posodil zatrjevani znesek tožencu, na tožniku, a je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnik svoje trditve dokazal, kar je odločilno, na toženca pa je bilo prevaljeno dokazno breme o vračilu posojila (ki ga toženec ni zatrjeval, glede na to, da je trdil, da posojila sploh ni bilo).
izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - izpodbijanje dokazne ocene - pojem protispisnosti - predlog za preložitev naroka - upravičen razlog za preložitev naroka - dokazovanje razloga - pravni laik
Če stranka prosi za preložitev naroka zaradi upravičenih razlogov, mora takšne razloge tudi dokazati. Okoliščina, da je stranka pravni laik pri tem ne igra vloge, saj ni potrebno nobeno pravno znanje za zavedanje, da je treba prošnjo za preložitev naroka za glavno obravnavo tudi dokazati. Zato so tudi neutemeljene pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje stranko pozvati na dopolnitev prošnje za preložitev naroka. Če stranka razlogov za preložitev naroka ne dokaže, takšen predlog ni nepopoln ampak neutemeljen.
Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da tožnika nista navedla podatkov in nista posredovala izjav iz drugega odstavka 12. člena ZST-1, zato je sodišče prve stopnje pravilno ravnalo, ko je predlog tožnikov za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo na podlagi četrtega odstavka 108. člena ZPP kot nepopolnega zavrglo.
OZ člen 283, 283/1, 579, 583, 583/1, 583/2. ZPP člen 458, 458/1.
posodbena pogodba - garancijski rok - spor majhne vrednosti - nedopustno izpodbijanje dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog
Ker pritožnik z navedenimi očitki izpodbija dejansko stanje, kar ni dovoljen pritožbeni razlog v sporu majhne vrednosti (prvi odstavek 458. člena ZPP), pritožbeno sodišče vse izpostavljene pritožbene navedbe kot nedovoljene zavrača.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00067062
SPZ člen 27, 37, 67, 99, 100, 105, 105/4, 105/5, 109, 116, 116/4. SZ-1 člen 25, 27, 29. ZPP člen 2, 5, 181, 181/3, 186, 286.
solastnina etažnih lastnikov - uporaba skupnih delov - zavrnitev dokaznega predloga - vmesni ugotovitveni zahtevek
Bistvo solastninske pravice je njena soodnosnost, sobivanje in zato tudi imanentna konfliktnost, ki nastaja zaradi različnih interesov njenih nosilcev. To različnost je v prisilni skupnosti, v kateri ni dovoljeno zahtevati ne delitve solastnine na skupnih delih in se ji tudi ne odpovedati (četrti in peti odst. 105. člena SPZ) potrebno uskladiti na način, da bo omogočal nadaljnje izvrševanje upravičenj vsem upravičencem (solastnikom). Tožnica kot solastnica pa z zahtevkom na "odstranitev igral" želi izključiti oziroma preprečiti preostalim solastnikom uporabo predmetov - "igral", glede katerih obstaja veljavna pravna podlaga - Akt o oblikovanju etažne lastnine - ki izrecno dovoljuje način uporabe navedenega zemljišča na točno takšen način. Ob tako postavljenem tožbenem zahtevku zato tisto, kar sodišče prve stopnje izpostavlja kot odločilno, da namreč "kje" bodo igrala postavljena, nikjer ni določeno, ne more biti nosilni razlog za odločitev, da se igrala "odstranijo".
V 27. členu SZ-1 je določeno: "Etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniških deležev, lahko sprejmejo hišni red, s katerim določijo temeljna pravila sosedskega sožitja v večstanovanjski stavbi." V drugi alineji prvega odst. 9. člena Pravilnika pa je določeno, da se temeljna pravila sosedskega sožitja določijo s hišnim redom, v njem pa med drugim tudi: "uporaba skupnih delov (način dostopnosti in varovanja naprav, ki služijo celotni stavbi, način uporabe skupnih hodnikov, kleti, ipd.)". Po razlagi sodišča druge stopnje je torej vprašanje, kje bodo nameščena igrala na zemljišču, ki je skupen del stavbe, predmet urejanja s hišnim redom (ob izostanku drugačnega dogovora z že omenjeno pogodbo), za njegov sprejem pa zadošča več kot 50 % soglasje.