Bistveno je, da je sodba na podlagi pripoznave postala pravnomočna in izvršljiva. Na njej sta odtisnjeni potrdili o pravnomočnosti in o izvršljivosti. Ti potrdili ovirata vložitev pritožbe kot rednega pravnega sredstva zoper sodbo. Zato je bila pritožba tožene stranke po prvotnem pooblaščencu nedovoljena in sodišče prve stopnje jo je pravilno zavrglo.
Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2013) člen 6.
epidemija - COVID-19 - solidarnostna pomoč - namen denarne pomoči - neizpolnjevanje pogojev
Tožnik zmotno meni, da že samo dejstvo elementarne nesreče, ki ni bilo sporno (epidemija koronavirusne bolezni), zadošča za upravičenje do solidarnostne pomoči. Po pravilnem stališču sodišča prve stopnje gre ob upoštevanju namena, ki izhaja že iz same narave pravice, izrecno pa je opredeljen tudi v Razlagi Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti, solidarnostna pomoč zgolj in samo tistim delavcem, ki pomoč potrebujejo, oziroma ki imajo zaradi nastanka elementarne nesreče določene težave, ki bi jih s prejemom solidarnostne pomoči lažje premostili.
DZ člen 137, 140. ZPP člen 262, 262/2, 339, 339/2, 408, 408/3, 413.
preživljanje mladoletnega otroka - določitev preživnine za otroka - bivanje v tujini - stiki otroka s staršem - preživninske obveznosti staršev do otrok - premoženjsko stanje staršev - sposobnosti in zmožnosti preživninskega zavezanca - potrebe otroka - preživninske potrebe otroka - korist mladoletnega otroka - stroški preživljanja - vrednotenje - ocena stroškov - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - razumljivost obrazložitve - razlogi o odločilnih dejstvih - dokazni postopek - zbiranje dokazov - (ne)izvedba predlaganih dokazov - opustitev zaslišanja stranke - porazdelitev preživninskega bremena - stroški postopka v družinskih sporih - presoja po prostem preudarku - interes strank za ureditev razmerja
Z opustitvijo zaslišanja pravdnih strank ni bila storjena nobena od uveljavljenih kršitev določb postopka. Za procesno pravilno ravnanje sodišča je bistveno, da je sodišče povabilo obe stranki na zaslišanje. Ker se nista odzvali, izostanka pa bodisi nista opravičili (kar velja za tožnika), bodisi nista izkazali opravičljivega razloga (kar velja za toženko), in ker prisilni ukrepi zoper stranke niso dovoljeni, je upoštevaje drugi odstavek 262. člena ZPP ovrednotilo ostalo zbrano procesno gradivo.
Pristojnost za zbiranje dokazov po uradni dolžnosti je pri sodišču le v obsegu, kolikor je potrebno za zavarovanje koristi otroka (tretji odstavek 408. člena ZPP). Iz pritožbenih navedb ne izhaja, da bi bilo zaradi opustitve pridobitve (dodatnih) listin v zvezi s tožnikovimi in toženkinimi zmožnostmi za preživljanje sprejeta odločitev o očetovem preživninskem prispevku v nasprotju s koristjo hčere pravdnih strank.
Ugotavljanje pomembnih dejstev ni rezultat matematične operacije, ampak vrednotenje okoliščin, pomembnih za umestitev otrokovih potreb v okvir preživninskih zmožnosti staršev. Obseg otrokovih potreb, za katere so starši dolžni poskrbeti, in njihove zmožnosti so v razmerju soodvisnosti. Večje kot so zmožnosti staršev, večji obseg otrokovih potreb je mogoče zadovoljiti. Če so trenutno razpoložljiva sredstva staršev glede na otrokove potrebe (pre)majhna, so starši v okviru svojih zmožnosti dolžni vložiti več truda, da jih lahko zadovoljijo.
Ker je bila deklica zaupana v varstvo in vzgojo materi, je sodišče pravilno kot odločilno upoštevalo dejstvo, da deklica živi v Splitu, ob izvrševanju stikov z očetom pa je v Sloveniji.
izvršba - izvršilni naslov - izvršba zaradi izterjave preživnine na podlagi pravnomočne sodbe - ugovor prenehanja terjatve zaradi izpolnitve - izterjava preživninske terjatve - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - ugovor izpolnitve obveznosti - trditveno breme - obrazloženost ugovora
Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da so bile dolžnikove navedbe v delu, ki se nanaša na zmanjšanje plačila preživnine za že plačan znesek, pomanjkljive in presplošne. Zato ne omogočajo zaključka, da bi plačan znesek predstavljal plačilo neplačanih oziroma premalo plačanih zneskov preživnin, ki se na podlagi upnikovega predloga terjajo v predmetnem izvršilnem postopku. Kot je dolžniku pojasnilo že sodišče prve stopnje, bi moral dolžnik v ugovoru bolj konkretno obrazložiti plačilo katerih preživnin predstavlja plačani znesek ali pa vsaj trditi, da plačani znesek predstavlja plačilo katere izmed preživnin, ki jih je v predlogu za izvršbo natančno specificiral upnik. Zgolj z zatrjevanjem, da je zaradi navedenega plačila nujno zmanjšati znesek, za katerega je bila dovoljena izvršba, pa dolžnik standardu obrazloženosti ugovora (drugi odstavek 53. člena ZIZ) tudi po presoji pritožbenega sodišča ni zadostil.
Pri tožnikovem dežurstvu je šlo za opravila, ki so mu onemogočala izrabo tedenskega počitka, saj so po vsebini in intenziteti presegala pripravljenost oziroma dosegljivost na telefon, in niso pomenila le opravil na podlagi hišnega reda ali rutinskih opravil v času bivanja v bazi. Glede na navedeno niso utemeljene pritožbene navedbe, da je šlo za kratka javljanja v primeru klicev (nekaj sekund na tri do šest javljanj v času celotnega dežurstva), kar je tudi sicer nedovoljena pritožbena novota, saj je vsako preverjanje in čakanje (večkrat na dan) trajalo od 30 do 45 minut, ko je moral biti tožnik prisoten pri zvezah, spremljati je moral gibanje patrulj na radiu ali računalniku in biti prisoten ob preverjanju zvez.
Pritožba neutemeljeno navaja, da se pri izračunu višine odškodnine, ki se pripadniku prisodi zaradi neizrabljenih dni tedenskega počitka, upošteva le osnovna plača brez dodatkov k plači. Za takšno stališče ni materialno pravne podlage, sklicevanje na način izračuna višine plačila za poseben dopust pa ni na mestu.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti, zaradi katerih se sodba ne more preizkusiti - nerazumljiv izrek - vrnitev v ponovno odločanje
Izrek izpodbijane sodbe se glasi: "Tožbeni zahtevek se zavrne." Ker iz tako oblikovanega izreka ni razvidna vsebina tožbenega zahtevka, o katerem je sodišče odločilo, ni mogoče preizkusiti niti, ali razlogi sodbe podpirajo odločitev, vsebovano v izreku, in posledično tudi ne njihove pravilnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00062820
ZKP člen 265, 265/1, 394, 394/1. KZ-1 člen 45a, 49, 49/1, 49/2, 73, 73/2, 115, 115/1, 117.
kaznivo dejanje uboja - pravna kvalifikacija - ugotavljanje prištevnosti - izvedenstvo - telesne poškodbe - sankcija - olajševalne okoliščine - odvzem predmetov zaradi koristi splošne varnosti ali razloga morale - zmanjšana prištevnost - uboj na mah
Storilčeva močna razdraženost mora biti v vzročno-posledični zvezi z napadom oziroma hudimi žalitvami. Na zadostuje namreč, da je bil storilec brez njegove krivde napaden ali hudo razžaljen, ampak morata imeti prav fizični ali verbalni napad za posledico njegovo močno razdraženost. Oškodovančev napad ali žalitve morajo biti takšne stopnje in jakosti, da so sposobne izzvati močno razdraženost, pri čemer se ta kriterij presoja z objektivnega vidika.
Neprištevnost ali zmanjšano prištevnost sodišče ugotavlja samo na podlagi odreditve psihiatričnega pregleda obtoženca, pri čemer ga kot izvedenec opravi zgolj zdravnik - psihiater.
Tožnica s pritožbenimi navedbami, da dejstvo o njeni invalidnosti III. kategorije izhaja iz predloženih dokazov in bi ga zato moralo sodišče upoštevati, ne more biti uspešna, saj pomanjkljivih trditev s predloženimi dokazi ni mogoče nadomeščati. V tožbi tožnica ni zatrjevala, da je invalid III. kategorije, posledično tega dejstva sodišče pri odločanju o njenih zahtevkih utemeljeno ni upoštevalo.
ZST-1 člen 11, 12, 12/3, 12a, 12a/3, 12a/5, 12a/6. ZSVarPre člen 11, 20. ZUPJS člen 13.
sodna taksa - predlog za oprostitev plačila takse - nemožnost razpolaganja s premoženjem - nepopolna vloga - poziv za dopolnitev vloge - ugotavljanje materialnega položaja družine - prezadolženost
Pritožbenim izvajanjem, da bi moralo sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi upoštevati dolžnikovo vsestransko prezadolženost, zaradi katere na TRR dejansko prejme le okoli 1.000,00 EUR plače mesečno, ni mogoče slediti. Skladno s tretjim odstavkom 12.a člena ZST-1 se pri ugotavljanju materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov premoženje, s katerim predlagatelj in njegovi družinski člani dejansko ne morejo razpolagati, ne upošteva le pod pogojem, da predlagatelj izkaže upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih predlagatelj ali njegovi družinski člani niso zakrivili po lastni volji. Navedbe in dokaze, s katerimi glede določenega premoženja izkazuje obstoj pogojev iz tretjega odstavka 12.a člena ZST-1, mora predlagatelj podati že v predlogu za oprostitev plačila sodne takse in sodišče teh podatkov ne pridobiva po uradni dolžnosti (šesti odstavek 12.a člena ZST-1). Prav tako pa vloge, v kateri predlagatelj ne navede podatkov o premoženju, s katerim dejansko ne more razpolagati, ni mogoče šteti kot nepopolne vloge, zaradi česar ga sodišče tudi ni dolžno pozvati k dopolnitvi vloge z navedbo teh podatkov (tretji odstavek 12. člena ZST-1).
oprostitev plačila sodnih taks - zavrženje predloga - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks - denarna kazen za pooblaščenca
Izdaja sklepa o denarnem kaznovanju tožene stranke in njenega pooblaščenca ni prejudicirala enake odločitve sodišča prve stopnje zaradi morebitne zlorabe pravice do vložitve predloga za oprostitev plačila sodne takse. Sklep o denarnem kaznovanju ni predstavljal grožnje in se tožena stranka ni rabila upravičeno bati, da bo avtomatično prejela ponovni sklep o denarnem kaznovanju in da zato ni rabila dopolniti predloga.
postopek z mednarodnim elementom - zastavna pravica na poslovnem deležu družbenika - postopek o predlogu za izdajo začasne odredbe - predlog za zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved obremenitve in odtujitve - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - domneva nevarnosti - uveljavljanje terjatve v tujini
Tožnica s tožbo zahteva sklenitev pogodbe o ustanovitvi zastavne pravice na poslovnem deležu družbe s sedežem v Republiki Srbiji. Za zavarovanje te terjatve je predlagala izdajo začasne odredbe, s katero naj se tožencu prepovesta razpolaganje s tem poslovnim deležem in vložitev predloga za obremenitev ali odsvojitev tega poslovnega deleža pri pristojnem organu v Republiki Srbiji. Odločitev v izpodbijanem sklepu temelji na ugotovitvi, da je tožničina terjatev verjetno izkazana, ni pa verjetno izkazana nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
Pravilno je stališče v izpodbijanem sklepu (s katerim se strinja tudi toženec v odgovoru na pritožbo), da bo zastavna pogodba, katere sklenitev zahteva tožnica s tožbo, sklenjena v Sloveniji, vendar pa pritožnica želi doseči vpis zastavne pravice v register v Republiki Srbiji. S sklicevanjem na predpise te države je izkazala, da je obstoj zastavne pogodbe, ki jo zasleduje s tožbo, predpostavka za dosego tega vpisa. Da bo lahko s sodbo izkazala obstoj te predpostavke, bo morala doseči priznanje sodbe v Republiki Srbiji. Obstoj domnevne baze iz četrtega odstavka 270. člena ZIZ je zato izkazan.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00061408
DZ člen 182, 269, 269/1. ZVarCP člen 25a, 25a/2. ZPP člen 339, 339/2-14, 354, 354/1, 354/2.
kolizijski skrbnik - postavitev kolizijskega skrbnika - odvetnik - izbira odvetnika - potrebno strokovno znanje - zastopanje po odvetniku - varstvo koristi otroka - spori iz družinskega razmerja - zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - izvajanje starševske skrbi - navzkrižje interesov - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - odprava bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - pravica do zagovornika - mnenje Varuha človekovih pravic
Glede na intenzivno prežetost starševskega odnosa s partnerskim in dekličino vse večjo stisko, na katero se starši ta čas ne zmorejo ustrezno odzvati, je izkazano tveganje, da le ob udeležbi staršev ne bodo v potrebni meri izraženi dekličini interesi v tem postopku. Utemeljena je zato odločitev, da za zastopanje dekličine koristi v postopku skrbi tretja oseba.
Izbira odvetnika za kolizijskega skrbnika je primerna. Ima materialnopravna in procesna znanja, potrebna za zastopanje v postopku. Dodatna znanja in veščine s področja psihologije otrok in komunikacije z njimi so koristna za čim ustreznejšo izvrševanje nalog, a pritožbene navedbe ne utemeljujejo zaključka, da postavljeni odvetnik ne bo mogel opraviti dane naloge.
denarna kazen za pooblaščenca - zloraba procesnih pravic - zavlačevanje postopka - sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku)
Stranka oziroma pooblaščenec ima pravico vložiti tudi očitno neutemeljeno pravno sredstvo, pa zaradi tega načeloma ne moreta biti kaznovana.
Vsaka vložitev pravnega sredstva pomeni dejanski zastoj v postopku in ga zavleče, tudi utemeljeno pravno sredstvo, ne zgolj očitno neutemeljeno pravno sredstvo. Zato vložitev očitno neutemeljenega pravnega sredstva načeloma še ni njegova zloraba.
Pritožnika utemeljeno navajata, da je postopek z ugovorom in pritožbo trajal štiri mesece. Toliko trajajoč dejanski zastoj na račun zakonito vloženih pravnih sredstev, četudi očitno neutemeljenih, ni posegel v ustavno pravico tožnikov do učinkovitega sodnega varstva in sojenja v razumnem roku.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00061733
ZVEtL-1 člen 18, 23, 23/4, 24. SPZ člen 105, 105/2.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - posamezni del stavbe - skupni del stavbe v etažni lastnini - splošni skupni del - sporno lastništvo nepremičnine - priznanje neprerekanih dejstev - postopek po ZVEtL - odločanje na podlagi verjetnosti
Postopek za vzpostavitev etažne lastnine sicer ni namenjen reševanju spornih lastninskih položajev, vendar to ne pomeni, da sodišče ne ugotavlja za odločitev o etažiranju določene stavbe relevantnih dejstev oziroma ne presoja dokazov v zvezi s temi dejstvi. Raziskati jih mora, o lastninsko pravnih položajih pa nato odloči na podlagi dokaznih pravil, domnev in pravila o bolj verjetni pravici, ki so določeni v ZVEtL-1.
S tem, ko niso odgovorili na poziv sodišča za podajo pripomb na izvedensko mnenje, namreč predlagatelji niso priznavali navedb nasprotnih udeležencev, saj so že ob podaji predloga za vzpostavitev etažne lastnine vnaprej zanikali trditve nasprotnih udeležencev, ki so jih ti podali v odgovoru na predlog. In ker iz poročila izvedenke izhaja, da gre za sporne dele, so predlagatelji s tem, ko niso podali pripomb na ugotovitve izvedenke, priznavali le spornost razmerij in ne trditev nasprotnih udeležencev, kot smiselno izhaja iz izpodbijanega sklepa.
Za pritožbeno rešitev zadeve je dejstvo, da pri tožnici uveljavljane storitve niso bile nujne v smislu določb ZZVZZ in Pravil in so bile opravljene pri zasebnem zavodu v Sloveniji, ki za opravljanje obravnavanih zdravstvenih storitev nima sklenjene koncesijske pogodbe, ključnega pomena. V takšnih okoliščinah tožnica do povračila stroškov zdravstvenih storitev v dejanski višini niti v znesku, ki bi ga toženec moral povrniti izvajalcu v javnem sistemu ni upravičena.
ugovor zoper plačilni nalog - relevantni ugovorni razlogi
Zoper plačilni nalog je dopustno vložiti ugovor iz razlogov, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo.
odvzem poslovne sposobnosti - delni odvzem poslovne sposobnosti - procesna sposobnost - zasebni tožilec - vložitev pritožbe - skrbnik - naknadna odobritev procesnih dejanj
Prvostopno sodišče je pravilno zaključilo, da je pritožbo vložila oseba, ki ji je delno odvzeta poslovna sposobnost, torej oseba, ki nima pravice do pritožbe in jo je zato kot nedovoljeno zavrglo.
Stališče, da naj bi zasebnemu tožilcu s tem, ko je njegova skrbnica odobrila njegovo zasebno tožbo, bilo dovoljeno samostojno nastopanje v tem postopku je v nasprotju s samim namenom odvzema poslovne sposobnosti v zvezi s sodnimi postopki, ki je v tem, da se procesno nesposobni stranki v celoti onemogoči samostojno opravljanje procesnih dejanj. Zato je utemeljeno stališče prvostopnega sodišča, da omejitev upravičenosti vložitve zasebne tožbe smiselno velja tudi za preostale vloge v postopku.
ZPIZ-2 člen 63, 63/2, 63/2-2, 63/2-3.. ZPP člen 124, 124/2.
ugotavljanje stopnje invalidnosti - delovni invalid III. kategorije invalidnosti
V predhodno navedenem sodno izvedenskem mnenju je tudi po oceni pritožbenega sodišča strokovno medicinsko dovolj prepričljive in objektivizirane podlage za zaključek, da pri tožniku ni II. kategorije invalidnosti iz 2. alineje 2. odst. 63. člena ZPIZ-2 in s tem pogojev za priznanje pravice do invalidske pokojnine, niti III. kategorije invalidnosti iz 3. alineje 2. odst. 63. člena ZPIZ-2 za delo s krajšim delovnim časom, saj je zmožen za drugo ustrezno delo v skladu z že določenimi omejitvami v polnem delovnem času.