stranska intervencija - nedopustna stranska intervencija - priglasitev intervencije - interes za udeležbo - končni uspeh v postopku - dejanski interes - potencialna dejstva - pravni interes
V tej pravdi priglasitelja intervencije nimata prav nikakršnega pravnega interesa za toženčevo zmago, kar je pogoj za dopustitev, da se nekdo vmeša v tujo pravdo. S svojo navedbo, da je sporni denar, ki ga tožnik želi od toženca, pravzaprav zapuščina nujnega očeta, ki je bil tožnikov brat, izkazujeta le dejanski interes na tej vsoti denarja, pa še to zgolj potencialen, saj ne navajata, da bi v kakšnem sodnem postopku svojo pravico že uveljavljala.
OZ člen 347, 348, 351, 602. ZFPPIPP člen 67, 301, 301/4. ZPP člen 357.
najemnina - plačilo zapadle terjatve - bodoča nezapadla terjatev - občasna terjatev - zastaralni rok - zastaranje najemnin (zakupnin) - zastaranje same pravice - pravica terjati izpolnitev - začetek stečajnega postopka nad nasprotno stranko - predlog za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve - pravna fikcija - izjava upnika o umiku dajatvenega dela tožbenega zahtevka - zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve - sklep o odpustu obveznosti - učinkovanje odpusta obveznosti - prekoračitev tožbenega zahtevka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Bistvene lastnosti občasnih terjatev so, da izvirajo iz istega pravnega naslova (v konkretnem primeru najemne pogodbe s kasnejšimi aneksi), a je mogoče s posamezno terjatvijo vseeno samostojno razpolagati, da je njihova višina določljiva oziroma določena in da dospejo periodično. Najemnine v obravnavani zadevi zapolnijo vse navedene značilnosti. Kot je sodišče jasno obrazložilo, je zastaranje terjatev iz zakupnine (najemnine) posebej urejeno s 351. členom OZ iz razloga izenačitve položaja med najemninami, ki dospejo v plačilo v enkratnem znesku ter najemninami, ki dospejo v plačilo občasno, da ne bi najemnine, ki izpolnjujejo pogoje za občasne terjatve (in zato zanje velja triletni zastaralni rok) zastarale v krajšem roku, od najemnin določenih v enkratnem znesku. Ob obrazloženem je pravilen nadaljnji zaključek sodišča prve stopnje, da za občasne terjatve velja 348. člen OZ, ki določa kdaj zastara sama pravica, iz katere slednje izvirajo. Namen te določbe je varstvo dolžnika, v izogib nakopičenju njegovih dospelih terjatev.
Četrti odstavek 301. člena ZFPPIPP določa (pravna fikcija), da upnikov predlog za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka vsebuje tudi izjavo o umiku dajatvenega dela tožbenega zahtevka, tako da uveljavlja samo še zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve. Dajatveni zahtevek za plačilo terjatev, ki je bil sodno uveljavljen pred začetkom stečajnega postopka, torej z začetkom tega postane nedovoljen. Skladno z navedeno zakonsko določbo po vloženem predlogu za nadaljevanje postopka ni več mogoče odločati o dajatvenem tožbenem zahtevku, pač pa „zgolj“ o zahtevku za ugotovitev obstoja terjatve. Ker je tožnik dne 27. 9. 2019 podal predlog za nadaljevanje postopka, se (tudi v tem delu) po zakonski fikciji šteje, da je dajatveni del zahtevka umaknil in je uveljavljal zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve, česar pa sodišče prve stopnje ni upoštevalo in je z odločitvijo o dajatvenem namesto ugotovitvenem tožbenem zahtevku storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00062691
ZIZ člen 272. SPZ člen 8. OZ člen 8, 16, 118. ZKZ člen 2, 20, 20/2. ZPP člen 163, 163/4.
ugovor zoper sklep o začasni odredbi - predpostavke za izdajo začasne odredbe - verjetnost nastanka terjatve - verjetna nevarnost za uveljavitev terjatve - kmetijsko zemljišče - zakonita predkupna pravica po ZKZ - ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča - enotna ponudba - odobritev pravnega posla - ničnost kupoprodajne pogodbe - odstop od pogodbe - čezmerno prikrajšanje - teorija izjave - predznamba
V konkretnem primeru gre verjetno za enotno ponudbo. Tožencu namreč v ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije ni bilo treba vključiti nekmetijskih zemljišč, pa je to storil. Poleg tega je tudi ceno postavil za vse ponujene nepremičnine skupaj.
lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - pravica uporabe na stavbi - domneva o lastniku nepremičnine - izpodbijanje domnev - stroški upravljanja in vplačila v obvezen rezervni sklad - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - vknjižba lastninske pravice na občino - gradnja na zemljišču v družbeni lastnini - gradbeno dovoljenje - pridobitev gradbenega dovoljenja - pravica investitorja graditi na zemljišču - imetništvo pravice uporabe ob uveljavitvi ZLNDL
Pri lastninjenju nepremičnin je odločilno vprašanje, kdo je bil na dan uveljavitve ZLNDL imetnik pravice uporabe.Tožena stranka pravice do uporabe sporne stavbe (oziroma stanovanja) ni nikoli pridobila, pravico do uporabe zemljišča, ki je sledilo pravicam na zgrajenem objektu, pa je najkasneje z izgradnjo stavbe, izgubila.
poskus kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zlorabe izvršbe - obstoj dolga - prodajna pogodba - posojilna pogodba - pritožba oškodovanca - izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - pravda
Obdolženec je izvršbo predlagal na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa in zatrjeval obstoj dolga iz prodajne pogodbe, ter ne iz posojilne pogodbe, pri kateri bi moral terjatev do oškodovancev najprej dokazovati v pravdi ter šele v primeru uspeha in pridobitve izvršilnega naslova nato vložiti predlog za izvršbo. Sporna posojilna pogodba namreč ne predstavlja niti izvršilnega naslova niti verodostojne listine, ki bi dopuščala neposredno izvršbo brez predhodne pravde, česar se je obdolženi kot dolgoletni podjetnik, ki je za vložitev izvršbe angažiral celo odvetnika, dobro zavedal. Pritožba oškodovancev ni dovoljena, saj (ne)določitev posebnega pogoja sodi v domet odločbe o kazenski sankciji, medtem ko sme oškodovanec izpodbijati obsodilno sodbo le glede odločbe o premoženjskopravnem zahtevku, objavi pravnomočne sodbe in odločbe o stroških (četrti odstavek 367. člena ZKP).
zamuda roka za plačilo sodne takse - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - upravičen vzrok - prenehanje vzroka za zamudo - zamuda roka za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga
Sodišče lahko skladno z določilom prvega odstavka 116. člena ZPP stranki, ki zamudi rok za kakšno pravno dejanje in zaradi tega izgubi pravico opraviti to dejanje, na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje, če spozna, da je stranka zamudila rok iz upravičenega vzroka. Na podlagi določila drugega odstavka 117. člena ZPP, ki ga je v izpodbijanem sklepu citiralo tudi sodišče prve stopnje, je treba tak predlog vložiti v 15 dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila rok. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da iz predloga za vrnitev v prejšnje stanje, imenovanem pritožba (r. št. 28), izhaja, da je vzrok, zaradi katerega je toženka zamudila rok, do katerega bi morala plačati sodno takso, prenehal 12. 5. 2022. Ker pa je predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložila šele 20. 6. 2022, kar je celih 39 dni po prenehanju vzroka, zaradi katerega je zamudila rok, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je njen predlog na podlagi določila prvega odstavka 120. člena ZPP kot prepozen zavrglo.
ZSReg člen 5, 5/2, 5/2-5, 9, 17, 31, 31/2, 36, 36/1. ZIZ člen 239, 268. Uredba o sodnem registru (2007) člen 32, 37.
vpis v sodni register - zaznamba sklepa o zavarovanju - začasna odredba - zaznamba spora - vpis zaznambe spora v sodni register
Postopek za vpis v sodni register se začne z vložitvijo predloga ali po uradni dolžnosti. Po uradni dolžnosti ali na zahtevo drugega pristojnega organa začne sodišče postopek samo, kadar tako določa zakon. Sklep o začasni odredbi ima, kadar je izdan v pravdnem ali kakšnem drugem postopku, učinek sklepa o izvršbi (268. člen ZIZ). Zaznamba sklepa o izvršbi je konkretno izvršilno dejanje in ta vpis opravi registrsko sodišče po uradni dolžnosti, kar izhaja iz 5. točke drugega odstavka 5. člena ZSReg, ko prejme sklep o izvršbi oziroma začasni odredbi. Pri tem ne presoja utemeljenosti izdane začasne odredbe, saj odloča o tem le sodišče v postopku, v katerem je bila začasna odredba izdana. Iz 5. točke drugega odstavka 5. člena ZSReg izhaja, da se pri subjektu vpisa, ki je družba z omejeno odgovornostjo (kar je subjekt vpisa v obravnavanem primeru), vpiše tudi zaznamba sklepa o izvršbi oziroma začasna odredba.
Ker se določbe ZIZ o izvršbi pri zavarovanju z začasno odredbo uporabljajo le smiselno (239. člen ZIZ), z izdano začasno odredbo pa je bilo odločeno, da se pri poslovnih deležih le zaznamuje izdaja nepravnomočne sodbe, po presoji pritožbenega sodišča taka vsebina ne predstavlja nobene obremenitve poslovnega deleža, temveč pomeni le zaznambo nekega pravnega dejstva v sodni register. V takem primeru se zato zaznamba izdane nepravnomočne sodbe ne vpiše v podatkovni sklop "družbeniki", temveč se vpis opravi v podatkovni sklop "razno".
ZFPPIPP člen 34, 34/1, 34/2, 34/3, 46, 47, 231, 231-3. ZIZ člen 20a.
začetek stečajnega postopka - predlog upnika za začetek stečajnega postopka - aktivna procesna legitimacija - verjetno izkazana terjatev - pravna korist za vodenje postopka - nastanek terjatve za povrnitev stroškov
Predlog za začetek stečajnega postopka je upravičen vložiti upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu predlaga začetek postopka, in okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca (3. točka 231. člena ZFPPIPP). S tem upnik izkaže, da ima pravno korist od vodenja stečajnega postopka nad dolžnikom. Takšne pravne koristi upnik v danem primeru ni izkazal, saj ni verjetno izkazal obstoja terjatev do dolžnika, kot je to pravilno ocenilo sodišče prve stopnje.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00062847
OZ člen 5, 9, 18, 18/1, 51, 51/1, 52, 350. SPZ člen 23, 154. ZZK-1 člen 29, 33. ZBan-1 člen 62, 62/1. ZUKSB člen 1. ZPP člen 7, 7/1, 8, 212, 213, 213/1, 285, 285/1, 285/3, 286, 286/1. URS člen 25.
izbris hipotek - izbrisna pobotnica - obličnost dogovora - ustni dogovor - uprava banke - soglasje - zastopanje banke - skupno zastopanje - upravičenost člana uprave za zastopanje - pooblastilo - soglasje k poslom upravljanja - gradnja - podizvajalci - uporabno dovoljenje - prodaja stanovanj - obremenjena nepremičnina s hipoteko - izbrisno dovoljenje - zemljiškoknjižno dovolilo - dogovor o stvarnopravnih razmerjih - kompenzacija - kreditna pogodba - plačilo terjatve - pravica do izjave - ugovor zastaranja - prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov
Prepričljivo je dokazan "ustni dogovor", zatrjevana dejstva in dokazi pa ne potrjujejo, da bi C. C. sklenil dogovor brez pooblastila uprave prvo toženke oziroma da uprava ne bi bila seznanjena z ustnim dogovorom in da ga ne bi odobrila. Poenostavljeno povedano - teza pritožbe, da uprava ni vedela za ustni dogovor, je neprepričljiva glede na ugotovljena dejstva, in hkrati izven poslovnih običajev bank.
Pri določitvi kraja nastanka škode je potrebno upoštevati načelo predvidljivosti kot tudi sorazmerja med interesi oškodovanca na eni in oškodovalca na drugi strani. Pri tem je potrebno upoštevati, da je z določitvijo kraja nastanka škodljive posledice povezano ne samo vprašanje mednarodne pristojnosti sodišč, pač pa tudi izbire prava, ki ga je potrebno uporabiti (primerjaj prvi odstavek 30. člena ZMZPP).
V situaciji, ko je domnevni oškodovalec banka, je kot kraj nastanka škode odločilna država, v kateri je prišlo do kršitve pravil o preprečevanju pranja denarja. Banka namreč lahko pričakuje, da se bo njena odgovornost presojala po njenih domačih pravilih o preprečevanju pranja denarja in tudi oškodovanec mora predvideti, da se bo odškodninska odgovornost banke presojala po pravu njene države.
delitev nepremičnine v solastnini - sklep o prekinitvi postopka - priposestvovanje dela nepremičnine - ugotovitev lastninske pravice - istovrstnost primera - drugačna dejanska in pravna podlaga - objektivne meje pravnomočnosti
Pravnomočen res postane le izrek sodbe ali sklepa. Vendar je s pravnomočno sodbo odločeno o vsebini tožbenega zahtevka. Tako se tudi obrazložitev sodbe pridružuje pravnomočnosti izreka, kolikor je to potrebno za identifikacijo vsebine odločbe. Kadar je izrek sodbe skop, se šele s pomočjo drugih elementov sodbe lahko ugotovi, na katero razmerje in historičen dogodek se odločitev nanaša. Slednje je pomembno za opredelitev objektivnih meja pravnomočnosti.
ZDZdr člen 62, 62/5. ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 38, 38/1, 38/1-1, 39, 41, 41/1, 41/2, 47.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - izvedensko mnenje - zdravstveni pregled - pregled zdravstvene dokumentacije - nagrada in stroški sodnega izvedenca - ustno podajanje mnenja - nagrada za pripravo na ustno podajanje mnenja - nagrada za študij spisa - nagrada za pregled listin - nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije
Izvedenec mora pred podajo izvida in mnenja opraviti pregled osebe in zdravstvene dokumentacije, kar po oceni pritožbenega sodišča pomeni pripravo na ustno podajanje izvedeniškega mnenja po prvem odstavku 41. člena Pravilnika. Da te postavke ni mogoče tolmačiti tako ozko, kot je to storilo sodišče prve stopnje, izhaja tudi iz določila petega odstavka istega člena, po katerem je izvedenec do plačila za pripravo na ustno podajanje izvedeniškega mnenja upravičen že, če na narok pristopi, pa je ta preložen, in to poleg nadomestila za čakanje na narok in povračila stroškov prihoda, ne da bi izkazoval samostojno dodatno pripravo na podajanje mnenja. Gre torej za nagrado izvedencu za udeležbo na naroku in ustno podajanje predhodno že izoblikovanega mnenja, na kar kaže tudi sorazmerno nizka vrednost te nagrade (38 EUR), ki je neodvisna od zahtevnosti mnenja.
razveljavitev sklepov skupščine - razlogi za izpodbojnost - izdaja sodbe brez obravnave - pogoji za izdajo odločbe - nesporno dejansko stanje - prekluzija navajanja dejstev in dokazov - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dejansko stanje med strankama ni bilo nesporno, zaradi česar niso bili izpolnjeni pogoji po 488. členu ZPP za izdajo sodbe brez glavne obravnave. Res je, da so bile tožničine navedbe v tožbi premalo konkretizirane. Vendar to ne spremeni dejstva, da je bilo dejansko stanje sporno. Tožnica s tožbo še ni izčrpala možnosti podajanja novih trditev in predlaganja dokazov, saj je prekluzija navajanja dejstev in dokazov določena s prvim narokom za glavno obravnavo.
sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - prostorska zasedenost - obstoj verificiranega varovanega oddelka socialnega varstvenega zavoda - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - psihiatrično zdravljenje - duševna bolezen - paranoidna shizofrenija - institucionalno varstvo odraslih - prostorska stiska
V nemogoči situaciji, ki se v resnici ne tiče sodnega odločanja, pač pa gre za sistemski problem na ravni države, ki nima dovolj kapacitet za osebe, kot je g. A. A., se je senat odločil, da izhaja iz hierarhije vrednot, ki jih varujejo vse ustave sodobnih ustavnih demokracijah in različne konvencije oz. mednarodni akti o človekovih pravicah, zlasti Evropska konvencija o človekovih pravicah in Mednarodna listina o človekovih pravicah. Na prvem mestu je namreč varstvo življenja posameznika, ki je eno samo in nedotakljivo. V tem smislu je trenutno za g. A. A. oz. za vse, ki jih utegne ogrožati zaradi svojega stanja, edina možnost začasno ta, da do prvega prostega mesta počaka pod nadzorstvom tam, kjer se trenutno nahaja, to pa je psihiatrična klinika.
ZPP člen 111, 111/3, 209, 210, 210/3, 270, 270/3. ZS člen 83, 83/4.
iztek roka - sodne počitnice / poletno poslovanje - tek procesnih rokov med sodnimi počitnicami - rok, določen v mesecih - računanje roka - mirovanje postopka - nadaljevanje postopka - predlog za nadaljevanje postopka - pravočasnost predloga za nadaljevanje postopka - neenotna sodna praksa - dovoljena pritožba - sklep, ki se nanaša na procesno vodstvo - pravica do sodnega varstva
Način upoštevanja izteka mesečnega roka v času sodnih počitnic v sodni praksi ni povsem enoten. Večinska sodna praksa pa je takšna, da rok v tem primeru izteče v naslednjem mesecu, kot bi sicer.
plačilo za nadurno delo - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - možnost izrabe letnega dopusta - zamudna sodba - vročitev tožbe - načelo afirmativne litiskontestacije - fikcija vročitve - nedovoljen pritožbeni razlog
Okoliščino, da je bil tožnik v bolniškem staležu v času vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi (21. 12. 2021) pa vse do prenehanja delovnega razmerja (po izteku 36-dnevnega odpovednega roka), je sodišče prve stopnje pravilno štelo za objektivno nepredvidljivo okoliščino, ki mu je onemogočila izrabo letnega dopusta do prenehanja delovnega razmerja, zaradi česar je upravičen do nadomestila za neizkoriščen letni dopust. Razlogi, zakaj tožnik ni celotnega letnega dopusta za leto 2021 izkoristil že pred bolniškim staležem, niso odločilnega pomena, saj mu ZDR-1 takšne obveznosti ne nalaga.
ZST-1 člen 12, 12/3, 34a, 34a/1. ZPP člen 108, 108/4.
sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - ugovor zoper plačilni nalog - ugovorni razlog - zavrženje predloga za taksno oprostitev - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse
Tožeča stranka po pozivu sodišča na dopolnitev predloga le tega ni dopolnila. Predlog za oprostitev plačila sodne takse je tako ostal nepopoln, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
ZZK-1 člen 157, 158, 158/, 158/1-1. ZPP člen 142, 142/4.
sklep o dovolitvi vpisa - ugovor zoper sklep - prepozen ugovor - rok za ugovor - fikcija vročitve
Glede na namen zemljiške knjige ter formalno naravo zemljiškoknjižnega postopka, je osem dnevni rok za ugovor primeren, da se stranka v tem času seznani z relevantnim procesnim gradivom ter poda svoja stališča. Časovna omejitev procesnih dejanj z roki ni v nasprotju s pravico stranke do sodnega varstva. Na ta način se zagotavlja procesna disciplina, pravna varnost in zasleduje načelo pospešitve postopka.
Neutemeljeno je tudi pritožbeno stališče, da vročitve na podlagi fikcije v pravni državi ne bi smelo biti. Gre sicer za skrajen, vendar nujen institut, saj bi bil v nasprotnem primeru ogrožen tek sodnega postopka ter s tem učinkovitost sodnega varstva.
Ponarejena je namreč listina, ki ne izvira od osebe, ki je na njej navedena kot izdajatelj, pri tem pa ni pomembno ali gre za resnično ali neresnično vsebino.
vzročna zveza - stvarna napaka - prodajna pogodba - izvedensko mnenje - vzrok za napako
Dodajanje vode so odrejale osebe, ki so izvajale betoniranje. Ni naloga voznikov, da preverjajo, ali ima oseba, ki prevzema beton na gradbišču in dejansko nastopa kot prevzemnik betona, pooblastilo za odrejanje dodajanja vode. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, je bila tožena stranka seznanjena, da vode ne sme dodajati (izrecen zapis na dobavnicah, pa tudi v tehničnem listu kvarčnega posipa je zapisano, da mora biti vodocementno razmerje čim manjše). Tudi če dodajanja vode ni odredila sama, ampak so to odredili njeni podizvajalci, to ne spremeni zaključka, da je v razmerju do tožeče stranke odgovornost za dodajanje vode v njeni sferi.