stiki otroka s staršem - korist mladoletnega otroka - največja korist otroka - posredni stiki
Glavno materialnopravno vodilo za odločitev o stikih je otrokova največja korist. Pri odločanju je treba izhajati iz načela, da je otrokova korist, da ima dobre in tesne kontakte z obema staršema. Sodišče pa lahko pravico do stikov omeji, če je to potrebno zaradi varovanja koristi otroka. Stiki niso v otrokovo korist, če pomenijo za otroka psihično obremenitev ali če se sicer z njim ogroža njegov telesni ali duševni razvoj.
Trenutno kakršnikoli stiki, razen posrednih, preko pisnih sporočil, ne pridejo v poštev, ker deklici ne bi bili v korist in bi zanjo lahko pomenili prehudo psihično obremenitev ter škodovali njenemu duševnemu razvoju.
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/1, 30, 48, 481, 481/1, 481/1-1. ZGZ člen 3, 3/1, 5.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - postopek v gospodarskih sporih - subjektivni kriterij za gospodarski spor - gospodarski subjekt - zbornica - gospodarska zbornica - trgovinska zbornica - pravna oseba zasebnega prava - stvarna pristojnost okrajnega sodišča
Po prvem odstavku 3. člena ZGZ je zbornica pravna oseba zasebnega prava. Med izrecno naštetimi pravnimi osebami v 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP (gospodarska družba, zavod, zadruga, država, samoupravna lokalna skupnost) ni zbornice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSC00066394
ZOZP člen 7, 7/3, 7/3-6.
regresni zahtevek zavarovalnice proti zavarovancu - pravice iz obveznega zavarovanja - izguba zavarovalnih pravic - dokazno breme
V regresnem sporu zavarovalnica dokazuje svoje ravnanje v skladu z zavarovalno pogodbo, t.j., da je oškodovancu utemeljeno izplačala odškodnino in dejstvo (ravnanje), ki po splošnih pogojih pomeni (zavarovančevo) kršitev te pogodbe in posledično izgubo zavarovalnih pravic; glede odgovornosti oziroma njene razbremenitve pa je dokazno breme na strani zavarovanca, t.j. toženec se lahko razbremeni tako, da dokaže, da ni ravnal v nasprotju z zavarovalno pogodbo, da ni kriv za obstoj okoliščine iz 7. točke 1. odstavka 3. člena Splošnih pogojev tožeče stranke, da ni vzročne zveze med to okoliščino in nastalo prometno nesrečo2 in škodo ali (in) da ni (v celoti) kriv za prometno nesrečo (nastanek škode).
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z dejanskimi ugotovitvami in zaključki sodišča prve stopnje, da bi toženec lahko zmanjšal tveganje za nastanek nezgode, če bi mu na zadnjem delu prikolice gorele pozicijske luči, saj bi tako omogočil voznikom, da bi traktorsko prikolico zaznali na večji razdalji, pa tudi, da bi to tveganje lahko zmanjšal tudi, če bi imel na zadnjem delu prikolice nameščen enakostranični trikotnik s prisekanimi vogali, katerega notranja površina je rdeče fluorescentne barve, zunanji pasovi pa so rdeče barve in odsevni, širina in višina pa znašata 365 mm, ki se uporablja za označevanje počasnih vozil, saj so takšni trikotniki dobro odsevni in jih je mogoče zaznati ponoči že z večje razdalje. Ob takšnih dejanskih ugotovitvah in zaključkih sodišča prve stopnje pa je pravilen tudi materialno pravni zaključek sodišča prve stopnje, da sta, poleg vožnje s prižganim žarometom za osvetljevanje okolice, tudi okoliščini, ki predstavljata tehnično hibo toženčevega vozila, bistveno prispevali k nastanku nezgode oziroma drugače povedano, da je tudi tehnična neizpravnost toženčevega vozila v pravno relevantni vzročni zvezi z nastankom nezgode in posledično škode, ki jo je v njej utrpel motorist A. A.
Sodišče sodišče prve stopnje je povsem pravilno uporabilo materialno pravo t.j. določilo 1. odstavka 6. člena OZ, ko je zaključilo, da bi moral toženec, da bi zadostil potrebni skrbnosti voznika traktorja, pred vsako vožnjo po prometni cesti preveriti, ali pozicijske luči na prikolici delujejo, sploh z ozirom na dejstvo, da prikolica ni bilo njegova, da bi moral v konkretnih okoliščinah tega primera, ko se je po priklopu prikolice na traktor toženec pripeljal na zbrano mesto na polju zaradi spravila koruze in se po koncu nalaganja, ki je po pritožbenih navedbah trajalo cca 10 - 15 minut, odpeljal s polja, to storiti ne le v trenutku izposoje oziroma priklopa prikolice na traktor, temveč vsakokrat preden je zapeljal na prometno cesto, torej tudi v primeru, ko je končal z delom na polju ter zapeljal na regionalno cesto, kjer je nato prišlo do prometne nesreče.
OZ člen 131, 149., 150., 171.. ZVZD-1 člen 5, 6, 10, 11, 12.. ZDR-1 člen 179.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - poškodba pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - poškodba pri sestopu z delovnega stroja - objektivna odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost - varstvo in zdravje pri delu - opustitev ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev
Pri ugotavljanju odškodninske odgovornosti v konkretnem primeru je zato treba primarno izhajati iz dejstva, da je zagotavljanje varstva pri delu v skladu ZVZD-1 zakonska obveznost delodajalca in pravica delavca (10. in 11. člen ZVZD-1). Šele v primeru, da delodajalcu iz tega naslova ni mogoče očitati nobene kršitve, je tako mogoče izključno odgovornost za nastalo škodo očitati delavcu, ki dela ni opravljal s takšno pazljivostjo, da s tem varuje svoje življenje in zdravje oziroma življenje in zdravje drugih oseb (12. člen ZVZD-1).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00062002
ZKP člen 94, 118, 120, 120/1, 127, 127/1.
krivdno povzročeni stroški kazenskega postopka - pravila o vročanju
V točki 6 razlogov izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje jasno zapisalo, da je obdolžencu krivdno povzročene stroške postopka naložilo zaradi njegovega ignoriranja in neaktivnega ravnanja, s tem ko sodnih pisanj ni dvigoval in sodišču tudi ni sporočil morebitnega drugega naslova bivanja, zaradi česar je moralo sodišče odrejati vročanja po detektivih. S tem se je prvostopenjsko sodišče povsem nedvoumno opredelilo do krivde obdolženca za nastanek stroškov kazenskega postopka, ki zaradi njegovega ravnanja ne morejo bremeniti proračun kljub zavrnilni sodbi.
zavrnitev predloga za priznanje in izvršitev tuje kazenske sodbe - nova dejstva in okoliščine - učinek pravnomočnosti - izvršitev kazenske sodbe tujega sodišča
Sodišče druge stopnje se strinja, da pravnomočnost (postopka priznanja in izvršitve tuje sodne odločbe) nima takšnega učinka, kot je to v primeru odločanja o krivdi storilca za določeno kaznivo dejanje in ki je pravzaprav rezultirano iz ustavne določbe o prepovedi ponovnega sojenja za isto kaznivo dejanje, ki ga dokončno oblikuje inštitut ne bis in idem.
Čeprav je bilo že pravnomočno zavrnjeno priznanje in izvršitev sodbe države odreditve, lahko obsojenec ponovno predlaga, da se prizna sodba tujega sodišča in da se na tej podlagi zoper njega izvrši kazen zapora v državi izvršitve (R Sloveniji).
ZLNDL člen 3, 7. ZUreP-1 člen 94, 105. ZUreP-3 člen 205, 216. SPZ člen 11, 11/1. ZPP člen 13, 13/2.
opustitev izvedbe razlastitvenega postopka - denarni odškodninski zahtevek - odškodnina zaradi opustitve razlastitve - družbena lastnina - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - pogodba o oddaji mestnega zemljišča v uporabo za zgraditev objektov - pravica uporabe - pridobitev pravice uporabe - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - predhodno vprašanje - imetnik pravice uporabe - imetništvo pravice uporabe ob uveljavitvi ZLNDL - vknjižba lastninske pravice po uradni dolžnosti na podlagi ZLNDL - narava vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo - deklaratorna narava vpisa v zemljiško knjigo - domneva lastninske pravice
Na podlagi ZLNDL, ki je urejal lastninjene nepremičnin na podlagi imetništva pravice uporabe, se je lastninska pravica po samem zakonu ob njegovi uveljavitvi pridobila na podlagi pravice uporabe, katere nosilca pa je potrebno določiti, upoštevajoč tedanje predpise. Narava pravice uporabe je bila namreč drugačna od klasične lastninske pravice, kakor tudi njen prenos, pri čemer vpis v zemljiško knjigo ni bil konstitutivne narave, temveč deklaratoren. Poleg tega so se vknjižbe po noveli ZLNDL-A izvajale avtomatično in v primeru, ko je bila v zemljiški knjigi vpisana družbena lastnina in pravica uporabe v korist določene pravne ali fizične osebe, se je avtomatično na podlagi tega zakona vpisala lastninska pravica v korist osebe, ki je bila pred tem imetnik pravice uporabe. Ta rešitev je bila enostavna, vendar ne nujno najboljša, saj je privedla do vrste materialnopravno nepravilnih vknjižb, na kar je pravilno opozorilo sodišče prve stopnje. Če je bil upravičenec do lastninske pravice na podlagi specialnega predpisa drug, kot je bil v zemljiški knjigi vpisan imetnik pravice uporabe, je vknjižba lastninske pravice na podlagi ZLNDL nezakonita.
Tisti, ki pravice uporabe ob uveljavitvi ZLNDL ni imel, lastninske pravice po tem zakonu ni pridobil, čeprav je bila pravica uporabe v zemljiški knjigi vpisana nanj.
V tem gospodarskem sporu je lastništvo spornih nepremičnin predhodno relevantno zato, ker tožeča stranka uveljavlja odškodnino zaradi opustitve izvedbe postopka razlastitve. Vprašanje lastninske pravice tožeče stranke na spornih nepremičninah se zato tudi v tem postopku presoja le kot predhodno vprašanje, saj če tožeča stranka ni lastnica spornih nepremičnin (vpis v zemljiško knjigo je namreč v primeru pridobitve lastninske pravice po ZLNDL le deklaratoren), tudi ni bila razlaščena (saj je to lahko le lastnik) in ji materialno pravo ne daje upravičenja do plačila odškodnine, saj ta eventualno pripada le lastniku kot razlastitvenemu zavezancu (94. in 105. člen ZUreP-1, ki je veljal v času vložitve tožbe, enako pa izhaja tudi iz sedaj veljavnih 205. in 216. člena ZUreP-3), hkrati pa tudi ni podane opustitve njene razlastitve in s tem protipravnosti kot osnovnega elementa temelja odškodninske odgovornosti, kar je pojasnilo že sodišče prve stopnje.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00064592
ZPP člen 254, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8.. OZ člen 149, 150.
odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - krivdna odgovornost - protipravnost - vzročna zveza - poklicna bolezen - okvara sluha - zaključeno zdravljenje - mejni prag zadostne verjetnosti - zastaranje - pritožbena obravnava
Četudi je sodišče ugotovilo, da se toženec ukvarja z nevarno dejavnostjo, to še ne pomeni, da je zaradi tega podana njegova (avtomatična) objektivna odškodninska odgovornost. Po 150. členu OZ za škodo od nevarne dejavnosti odgovarja tisti, ki se z njo ukvarja, pri čemer se v skladu s 149. členom OZ za škodo, nastalo v zvezi z nevarno dejavnostjo, šteje, da izvira iz te dejavnosti, razen če se dokaže, da ta ni bila vzrok. Določena je torej (izpodbojna) zakonita domneva, da je bila nevarna dejavnost vzrok za nastalo škodo, vendar je tudi v tem primeru tožnik dolžan zatrjevati in dokazati dejstva, ki opredeljujejo zakonito domnevo o obstoju vzročne zveze (domnevno bazo).
dedna pravica - uveljavljanje dedne pravice v pravdi - dedna pravica ob pogojih za obnovo postopka
Sredstva, ki jih je toženka iz naslova od pokojnika prejetega denarja namenila za kupnino za apartma, torej predstavljajo skupno premoženje toženke in pokojnega, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje. Pravilno je nadalje obrazložilo, da apartma, ki je bil kupljen s temi sredstvi, zato ne predstavlja toženkinega posebnega premoženja. Tak status bi lahko imel le tisti ustrezen del, glede katerega bi bila kupnina poravnana iz leta 1995 prejetih 10.000.000 ITL. Ker pa toženka ni navedla, koliko kupnine je poravnala iz tega naslova oziroma kakšno vrednost so ta sredstva ob nakupu predstavljala, je sodišče utemeljeno zaključilo, da ni dokazala, da je v apartma vložila svoje posebno premoženje in da ta nepremičnina ne predstavlja skupnega premoženja pokojnega in toženke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00062335
Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 3. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 4/1, 7. OZ člen 837. ZPP člen 17, 17/2.
pristojnost slovenskega sodišča - pristojnost slovenskega sodišča v sporu z mednarodnim elementom - ugovor nepristojnosti slovenskega sodišča - pristojnost za odločanje - posredniške storitve - pogodba o opravljanju storitev - pogodba o posredovanju - plačilo provizije za posredovanje - plačilo za storitev posredovanja - kraj izpolnitve - kraj opravljanja storitev - športni agent - sodišče eu
Pristojnost za odločanje o tožbenem zahtevku se presoja po vseh trditvah, ki jih v zvezi z njegovo pravno naravo (podlago) poda tožeča stranka v tožbi in tožena stranka v odgovoru na tožbo.
Sodišče Evropske unije je v zadevi Wood Floor Solutions pojasnilo, da če opredelitev na podlagi pogodbe ali dejanskega izvajanja storitev ni možna, se za kraj opravljanja storitve šteje kraj, v katerem ima zastopnik sedež ali stalno prebivališče. Ta kraj je namreč vedno mogoče določiti z gotovostjo in torej predvidljivo. Poleg tega je ta kraj v bližini spora, saj bo zastopnik tam po vsej verjetnosti opravil nezanemarljiv del svojih storitev.
ZFPPIPP člen 235, 235/3, 244, 245, 245/1, 245/2. ZPP člen 105, 108, 108/4, 116.
predhodni stečajni postopek - predlog upnika za začetek stečajnega postopka - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - ugovor dolžnika - nepopolna vloga - podpis vloge - poziv sodišča k dopolnitvi vloge - posledice nedopolnitve vloge - zavrženje nepopolne vloge - pritožba dolžnika - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - uveljavljanje nepravilnosti pri vročanju - nepravilna vročitev pravni osebi - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za pritožbo - vročanje sodnih pisanj - vročanje sodnih pisanj pravnim osebam - vročanje sodnih pisanj na podlagi fikcije vročitve - vročitev v hišni predalčnik - nadomestno vročanje - fikcija vročitve - podpis pravne osebe - podpis zastopnika pravne osebe - zastopanje pravne osebe v stečajnem postopku - zastopanje stečajnega dolžnika - nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka - prenos pooblastil na upravitelja
Stranka nepravilnosti pri vročanju ne more uveljavljati kot podlago za vrnitev v prejšnje stanje, temveč je napačna vročitev lahko le pritožbeni razlog.
Podpis pravne osebe praviloma sestavljajo firma, navedba imena in funkcija osebe, ki je upravičena za njeno zastopanje ter njen lastnoročni podpis. Navedene sestavine podpisa pravne osebe sodišču ob prejemu vloge omogočajo presojo, ali je vlogo vložila oziroma podpisala oseba, ki je pooblaščena za zastopanje pravne osebe.
Zaradi začetka stečajnega postopka nad pravno osebo ta oseba (stečajni dolžnik) ne preneha, prenehajo pa pooblastila njenih zastopnikov, prokuristov in drugih pooblaščencev za zastopanje pravne osebe (dolžnika v stečajnem postopku) in pooblastila njenega poslovodstva za vodenje njenih poslov (prvi odstavek 245. člena ZFPPIPP). Hkrati upravitelj pridobi pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika pri vseh procesnih dejanjih in pravnih poslih in ima položaj zakonitega zastopnika stečajnega dolžnika (drugi odstavek 245. člena ZFPPIPP). Vendar lahko do pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka določena procesna dejanja, kamor sodi vložitev pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka, vloži v imenu in za račun dolžnika tudi zakoniti zastopnik, ki ga je zastopal do začetka stečajnega postopka, saj se s tem varujejo koristi dolžnika do pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka, da se nad njim ne začne stečajni postopek.
Založitev predujma sodišče naloži po uradni dolžnosti. Ker je narava postopka takšna, da lahko uspe le ena stranka, mora sodišče pri tem upoštevati le predvidene stroške ene stranke.
Odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbo zavrglo na podlagi petega odstavka 81. člena ZPP, je preuranjena. V kolikor umanjka procesna predpostavka pravdne sposobnosti se stranki postavi skrbnik. V obravnavani zadevi gre za pomanjkljivost, ki je odpravljiva. Postavljeni skrbnik lahko vloženo tožbo odobri, poleg tega še ni znano v kolikšni meri je tožnik poslovno (ne)sposoben, saj se bo navedeno ugotovilo šele v nepravdnem postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo.
ZPrCP člen 81, 81/9, 81/10, 82, 82/2, 82/4. ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1.
kršitev materialnega prava - navidezni idealni stek - pogoji za varno vleko pokvarjenega vozila - vleka pokvarjenega vozila na avtocesti in hitri cesti - dejanje ni prekršek
V določbah 82. člena ZPrCP so celovito urejeni vsi pogoji za vleko pokvarjenega vozila na avtocesti in hitri cesti; medtem ko so v določbah 81. člena ZPrCP celovito urejeni vsi pogoji za varno vleko pokvarjenega motornega vozila na cestah, ki niso avtoceste in hitre ceste.
Med prekrškoma po desetem odstavku 81. člena in četrtem odstavku 82. člena ZPrCP je podan navidezen idealni stek in sta prekrška v odnosu specialnosti.
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00062181
ZZZDR člen 12, 51, 51/1, 51/2. SPZ člen 48, 48/1, 48/2. OZ člen 190.
obseg zapuščine - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - posebno premoženje - vlaganja v nepremičnino - nova stvar - gradnja na tuji nepremičnini - darilna pogodba - odpoved pravici - obogatitveni zahtevek - povrnitev vlaganj v nepremičnino - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi vlaganj - nedovoljeni informativni dokazi - pričakovana pravica
Pred vzpostavitvijo izvenzakonske skupnosti pridobljeno premoženje je posebno premoženje in se tudi z vložkom skupnega premoženja vanj ne transformira v skupno premoženje.
Z vlaganji v že obstoječo stanovanjsko hišo se identiteta nepremičnine ni spremenila, le bivanjski standard se je izboljšal. To pa ne napolnjuje pravnega standarda nove stvari.
Nedokončan, manj kot 40 % velik del hiše ne spremeni identitete nepremičnine, zato tudi z gradnjo prizidka A. A. in toženka nista pridobila lastninske pravice po pravilih ZTLR o gradnji na tujem.
Trditve o pravno relevantnih dejstvih morajo biti specificirane; ni naloga sodišča, da samo išče oziroma ugotavlja na podlagi predložene dokumentacije dejstva, ki jih mora skladno z materialnim dokaznim bremenom navajati stranka.
V pravdnem postopku se dokazi izvajajo zaradi dokazovanja s strani strank zatrjevanih dejstev, ne pa z namenom, da se stranki omogoči pridobitev podatkov o dejstvih, ki bi jih morala zatrjevati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00061782
ZGD-1 člen 416, 416/1, 418, 421, 481, 481/1, 481/3, 522. ZSReg člen 41, 41/3. ZIZ člen 270, 270/1, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/2-3, 273, 273/1. Zakon o dedovanju (1955) člen 132. ZPP člen 15, 239, 339, 339-14, 339-15.
postopek redne likvidacije - predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba - ničnost pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža - pogoji za izdajo začasne odredbe - prostovoljna likvidacija - ničnost vpisa v sodni register
Pritožnik ni izkazal položaja družbenika. Kot upnik in nekdanji zakoniti zastopnik, ki ima denarno terjatev do tretjetoženca, ne more preprečiti prvotoženki, z verjetnostjo izkazani edini družbenici tretjetoženca, uresničevanje korporacijskih pravic, ki iz deleža izhajajo (prvi odstavek 416. člena ZGD-1 v zvezi s 132. členom ZD). S trditvami, da je imel tožnik določena pričakovanja do pokojnega edinega družbenika, da bo vstopil v družbo, pa ni izkazana verjetnost njegove terjatve, ker več razlogov govori proti tem dejstvom kot za ta dejstva.
Sodišče druge stopnje poudarja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ni izpolnjen nobeden izmed kumulativno podanih pogojev, za izdajo začasne odredbe po 272. členu ZIZ. Le kot dodatne razloge je sodišče prve stopnje v 14. točki poudarilo, da predlog ni utemeljen tudi zato, ker tožnik ni izkazal, da začasna odredba lahko doseže namen zavarovanja (prvi odstavek 273. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje pritrjuje tudi tem razlogom, na posplošeno stališče v pritožbi v zvezi z nestrinjanjem pritožnika z razlogi v 14. točki izpodbijanega sklepa pa niti ni dolžno odgovarjati.
začasna odredba - nepravdni postopek - regulacijska začasna odredba
Pravilno je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu obrazložilo, da v tem nepravdnem postopku pravno podlago za izdajo začasne odredbe predstavljajo določbe ZIZ.
V podobnih sporih, v katerih sta pripadnika, ki sta bila napotena na misijo v tujino, tudi uveljavljala odškodnino za premoženjsko škodo zaradi kršitve pogodbe zaradi več opravljenih ur dela (na račun nezagotovljenega dnevnega počitka), je Vrhovno sodišče RS obrazložilo (VIII Ips 8/2021 in VIII Ips 45/2021), da za odločitev ni bistvena sama pravica do dnevnega počitka, ampak kršitev obveznosti plačila za dejansko opravljeno delo. Zato so pritožbene navedbe o nižji urni postavki neutemeljene.
Ker sodišče ni moglo začeti s postopkom prisilne izterjave denarne kazni, vse dokler je obsojenka imela odprt rok za njeno prostovoljno plačilo, torej do zapadlosti zadnjega obroka, zastaranje izvršitve kazni v tem času ni teklo.
Pri izvršitvi (stranske) denarne kazni v obliki zapora ne gre za odločanje o odmeri kazenske sankcije, saj za izvršitev neizterljive denarne kazni sodišče določi trajanje zapora v skladu s prvim odstavkom 87. člena KZ-1. V skladu s to določbo sodišče pri tem ne opravi presoje ne/sorazmernosti trajanja zapora, edina omejitev je, da zapor ne sme biti daljši od šestih mesecev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00063778
ZPP člen 32, 32/2-7, 44, 44/3, 482. ZGD-1 člen 50, 50/1-13, 512, 513. Odvetniška tarifa (2015) člen 3. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 30.
gospodarski spor - vrednost spornega predmeta - navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi - presoja vrednosti spornega predmeta - stvarna pristojnost v gospodarskem sporu - pristojnost okrožnega sodišča ne glede na vrednost spornega predmeta - povrnitev stroškov postopka - odmera stroškov postopka - čas odločanja sodišča - nastanek terjatve za povrnitev stroškov - ponovno odločanje - veljavna odvetniška tarifa - nepravdni postopek - neocenljiva zadeva - vrednotenje odvetniških storitev - merila - pravica družbenika do informacije in vpogleda
Z vidika odmere stroškov postopka je bistven čas odločanja sodišča. Takrat namreč nastane terjatev za povrnitev stroškov postopka nasprotni stranki. Pritožbeno sodišče je sklep sodišča prve stopnje v III. točki izreka o stroških razveljavilo. Ker je posledično sodišče prve stopnje o stroških postopka odločalo ponovno, bi moralo uporabiti v času (ponovnega) odločanja veljavno tarifo.
Po mnenju pritožbenega sodišča zahteva predlagatelja do informacije in vpogleda na podlagi 513. člena ZGD-1 predstavlja neocenljivo zadevo. Vsebino omenjene pravice določa 512. člen ZGD-1, ki pravi, da mora poslovodja družbenika na njegovo zahtevo nemudoma obvestiti o zadevah družbe ter mu dovoliti vpogled v knjige in spise. Iz vsebine navedene določbe je razvidno, da je narava zahteve taka, da je ni mogoče izraziti v denarju. Glede na navedeno je tako v skladu s tarifno številko 30 Odvetniške tarife treba uporabiti merila iz 3. člena Odvetniške tarife.