URS člen 22, 23, 29, 34, 38. ZKP člen 18, 83, 83/2. ZNPPol člen 123, 128.
nedovoljeni dokazi - izločitev dokazov - preiskovalna dejanja, opravljena v tujini - dokazi, pridobljeni v tujini - izločitev dokazov pridobljenih v tujini - biološke sledi - evidence DNK preiskav - hramba DNK podatkov - ustavnosodna praksa
Odločitev prvostopenjskega sodišča, da iz spisa kot nedovoljene izloči dokaze po pripisu zavarovane DNK sledi obtožencu, je preuranjena. Ustavno sodišče RS je poudarilo, da je treba pri prenosu dokazov iz tujine v slovenski pravni sistem razlikovati med dvema dejanjema in sicer pridobivanjem dokazov v tujini in uporabo dokazov v slovenskem pravnem sistemu. Presodilo je, da s pridobitvijo dokazov v okviru preiskave, ki so jo tuji organi pregona opravili v tujini izven ozemeljske veljavnosti slovenske Ustave ter brez sodelovanja in brez pobude slovenskih organov pregona, določb slovenske Ustave ni mogoče kršiti. Pač pa je treba spoštovati temeljna ustavna procesna jamstva obdolženca, ki jih zagotavljajo 22., 23. in 29. člen Ustave pri uporabi na tak način pridobljenih dokazov v konkretnem kazenskem postopku v Republiki Sloveniji, torej ob prenosu takšnih dokazov v slovenski pravni sistem. To ne pomeni, da je treba izvedbo preiskovalnih dejanj v tujini v celoti, strogo presojati z vidika slovenske Ustave. Nezmožnost uporabe dokazov iz tujine zgolj zato, ker način njihove pridobitve (ki bi bil lahko sicer v skladu s tujo Ustavo) ne bi ustrezal temeljnim procesnim jamstvom slovenske Ustave, bi imela za posledico neučinkovitost kazenskega pregona pred slovenskimi sodišči. S tem bi bila kršena pozitivna dolžnost države, da zagotavlja varnost osebam na svojem ozemlju (34. člen Ustave).
poslovodja - odškodninska odgovornost delavca - premoženjska škoda - pritožbene novote - vzročna zveza
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je toženec tožeči stranki kot delodajalcu povzročil škodo v višini 31.230,00 EUR, saj gotovine v tem znesku, ki jo je sprejel od kupcev, ni položil na račun tožeče stranke, temveč jo je naklepno ali vsaj iz hude malomarnosti zadržal zase. Tožeča stranka je za navedeni znesek oškodovana, s tem pa so izpolnjeni vsi elementi odškodninske odgovornosti (protipravno ravnanje, škoda, vzročna zveza med protipravnim ravnanjem in škodo ter krivda).
ZPP člen 214.. ZDR-1 člen 85, 87, 87/2, 88, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 251, 251/1, 252, 252/1, 252/1-3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - naklep - obrazložitev odpovedi - pisna seznanitev - seznanitev z razlogom za odpoved - zagovor delavca - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - načelo neposrednosti - vročanje
Obrazložitev, da so obstajale okoliščine, zaradi katerih bi bilo neupravičeno od toženke pričakovati, da tožniku omogoči zagovor, ni obvezna sestavina odpovedi. To pomeni, da odpoved ni nezakonita, če te obrazložitve nima. Zadošča, da toženka obstoj navedenih okoliščin dokaže v sodnem postopku.
Toženki v okoliščinah konkretnega primera ni mogoče očitati, da ni storila vsega, da bi tožnika pisno seznanila z očitanimi kršitvami in mu omogočila zagovor.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00062885
OZ člen 179. ZPP člen 163, 163/4.
škodni dogodek - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - soprispevek k nastanku škodnega dogodka - pravična denarna odškodnina - vmesna sodba - primarni in sekundarni strah - porušeno duševno ravnovesje - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - dokaz s sodnim izvedencem - nedovoljena pritožbena novota - odločitev o stroških postopka - poseben sklep o višini stroškov
Za priznanje odškodnine za strah mora biti podana dovolj visoka stopnja intenzivnosti strahu in trajanja. Tožnik je sicer utrpel nek strah, vendar ta ni pravno priznan. Izpovedal je, da je šlo za njemu neprijetno situacijo. Zgolj neprijetni občutki oziroma občutki nelagodja, ob odsotnosti (dokazanih) trditev o porušenem duševnem ravnovesju v nekem daljšem časovnem obdobju, ne morejo voditi v zaključek, da je tožnik ob škodnem dogodku doživljal intenziven strah.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - soglasje k plačilu stroškov stečajnega postopka - plačilo pravdnih stroškov - tožba za povrnitev škode zoper stečajnega upravitelja - procesna sposobnost stečajnega dolžnika - povzročitev pravdnih stroškov
Stečajnemu dolžniku je bila aktivna legitimacija za tožbo zoper stečajno upraviteljico res priznana, kar pa ni odločilno za presojo, ali so stroški, ki jih je dolžan povrniti upraviteljici, ker v pravdi ni uspel, stroški stečajnega postopka. Odločilno je, da je stečajni dolžnik pravdo sprožil sam, iz spisovnih podatkov pa ne izhaja, da bi bila ta tudi v interesu upnikov.
Napačno je stališče sodišča prve stopnje, da je toženčeva obveznost vračila stroškov prenehala na podlagi 117. člena OZ, ker je terjatev tožnice prenehala 25. 9. 2018, ko je štabna vodnica v elektronskem sporočilu kadrovnici zapisala, da toženec nima finančnih obveznosti do tožnice. Zgolj zaradi tega dogodka ni ugasnila obveznost toženca na vrnitev stroškov v sorazmernem delu in tudi ni postala nemogoča zaradi okoliščin, za katere toženec ne odgovarja (329. člen OZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00062767
OZ člen 131, 169. SPZ člen 99, 99/1, 99/2. ZPP člen 7, 8, 155, 165, 165/1, 212.
negatorna tožba - zaščita pred vznemirjanjem - prenehanje vznemirjanja lastnika - povzročanje materialne škode - povračilo škode - popolna odškodnina - nesodelovanje stranke v postopku - odgovor na pritožbo - nepotrebni stroški
Sodišče prve stopnje je na podlagi vseh predlaganih dokazov ugotovilo, da toženec tožnika res vznemirja in mu povzroča škodo s tem, ko hodi na njegovo nepremičnino, na kateri stoji zidanica, kjer urinira.
OZ člen 45, 46, 49, 1054, 1054/1. Posebne gradbene uzance (1977) člen 118.
gradbena pogodba - pravna narava končnega obračuna del
Glede na pravno naravo končnega obračuna (zunajsodna poravnava), tožnica v postopku tudi ne more biti uspešna s sklicevanjem na zmoto glede učinkov podpisa predmetnega zapisnika oz. na to, da ni bilo njene volje, da so z njim zajeta tudi sedaj vtoževana dela. Za tak posel veljajo splošne določbe o dvostranskih pogodbah, če ni v poglavju OZ o poravnavi določenega kaj drugega (1. odstavek 1054. člena OZ). To pa pomeni, da dogovor velja, razen če ga podpisnik ne izpodbije zaradi morebitnih napak (npr. razveljavitev pogodbe v primeru grožnje, bistvene zmote, prevare - 45., 46. in 49. člen OZ), kar tožnica ni storila.
odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna stvar - padec na spolzkih tleh - padec med hojo - javna pohodna površina - jašek za meteorne vode - krivdna odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost zaradi opustitve vzdrževanja - protipravno ravnanje - opustitev dolžne skrbnosti - očiščenje kanalizacijskega jaška - nesrečno naključje
Pritožbeno sodišče soglaša z oceno sodišča prve stopnje, da je bil tožnikov padec plod nesrečnega slučaja oz. njegove premajhne pazljivosti, saj ni pogledal, kam je stopil, očitno pa je kljub sicer suhim pohodnim površinam stopil ravno na jašek, ki je bil po svoji naravi, in ne da bi toženki to morali preprečiti, spolzek.
Nepravilna je presoja sodišča prve stopnje, da sta stranki v nasprotju s prisilnimi predpisi in zato nično dogovorili zamudne obresti, ki naj bi pričele teči še pred nastankom dolžnikove zamude. Pogodbena obveznost toženke za plačilo obresti od plačanih stroškov specializacije ni odvisna od nastopa zamude v smislu 378. člena OZ, saj pogodbeno določene obresti tečejo od dne, ko je bil posamičen strošek specializacije s strani tožnice plačan, do dne prenehanja pogodbe o zaposlitvi (11. 6. 2017).
pogodba o dosmrtnem preživljanju - neopravljena zapuščinska obravnava
Zapustnica je za časa svojega življenja razpolagala z vsem svojim premoženjem tako, da je sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju, pri čemer je bila izročitev premoženja odložena do njene smrti.
Pogodbenih omejitev pravice razpolaganja s poslovnim deležem ni mogoče upoštevati tudi pri prisilnem razpolaganju v postopku unovčevanja premoženja stečajnega dolžnika.
Pritožbeno stališče, da sta določbi sedmega in osmega odstavka 481. člena ZGD-1 lex specialis do splošnih določb ZFPPIPP, je ob povedanem zmotno, pritožbeni očitki v tej smeri pa neutemeljeni.
začetek postopka osebnega stečaja - insolventnost dolžnika - izostanek z naroka - opravičljiv razlog za izostanek z naroka - nepismena oseba - nedovoljene pritožbene novote
Sodišče prve stopnje ni sledilo navedbam o nepismenosti pritožnika, pritožbeno zatrjevane okoliščine (pozabljivost, dopust) pa ne nalagajo sodišču, da narok preloži. Pritožnik svoje odsotnosti z naroka z ničemer ni opravičil (tega ni storil niti v pritožbi), še manj je o zatrjevanem dopustu v času od prvega do drugega naroka predložil kakršnekoli dokaze. Opravičilo stranke za izostanek z naroka tudi sicer samo po sebi ni ovira, da sodišče ne bi opravilo glavne obravnave in na njej izvedlo dokaznega postopka ter o zadevi meritorno odločilo.
Pogoja za preložitev naroka sta dva: opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, pri čemer mora biti to opravičilo podprto z dokazom. Dolžnik ničesar od navedenega ni izkazal.
Sodišče prve stopnje je ustrezno ovrednotilo ugotovljene obteževalne okoliščine, pri čemer je upoštevalo tako težo kaznivih dejanj kot stopnjo kazenske odgovornosti obdolženca in nevarnost samih dejanj. Res je, da priznanje krivde ne more imeti enake teže, če je podano na samem začetku kazenskega postopka, kot če je podano med dokaznim postopkom, vendar je bilo v konkretni zadevi tudi takšno priznanje krivde pravilno upoštevano kot olajševalna okoliščina, saj je obdolženec kaznivo dejanje vendarle obžaloval in s svojim priznanjem, kot je to pravilno ocenilo že sodišče prve stopnje, tudi prispeval k hitrejšemu zaključku kazenskega postopka, saj bi se lahko ta z dokazovanjem še zavlekel.
izločitev dokazov - zaseg predmeta - postopek pridržanja
Glede na izpovedbe policistov, ki jim ne nasprotuje niti pisna izjava obdolženke, je bil prvi mobilni telefon obdolženki na njenem domu le odvzet (obdolženka ga je izročila prostovoljno), nakar se je ves čas prevoza nahajal na vidnem mestu v avtomobilu, nato pa se je na PU Maribor, kjer se je dejansko vršil postopek pridržanja in zaseg predmetov, prvi telefon obdolženki tudi zasegel. Tako v zvezi z zasegom prvega mobilnega telefona kot tudi v zvezi z zasegom drugega mobilnega telefona je sodišče prve stopnje pravilno izpostavilo, da je bila obdolženka pred zasegom poučena o svojih pravicah, zapisnika je podpisala in nanju tudi ni imela nobenih pripomb.
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - PRAVO EVROPSKE UNIJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00063952
ZPIZ-2 člen 27, 27/1, 27/4, 129.. ZMEPIZ-1 člen 87.. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 52, 57.
pravica do sorazmernega dela pokojnine - zavarovanje v tujini - pokojninska doba v Sloveniji - služenje vojaškega roka
Tožena stranka je v predsodnem postopku ugotovila, da je tožnik v Republiki Hrvaški dopolnil 28 let in 16 dni pokojninske dobe, v Republiki Sloveniji pa v času od 5. 3. 1980 do 10. 7. 1980 4 mesece in 6 dni pokojninske dobe. Ker niso bili izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine, je tožena stranka tožnikov zahtevek kot neutemeljen zavrnila.
V ZPIZ-2 ni pravne podlage, da bi se čas služenja vojaškega roka, za katerega pri slovenskem nosilcu zavarovanje tudi niso bili plačani prispevki, štel v pokojninsko dobo.
prodaja solastniškega deleža na nepremičnini - nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom ali predmetom izvršbe - razdelitev skupnega premoženja - prodaja nepremičnine v izvršbi
Dejstvo, da je bilo v pravdnem postopku pravnomočno ugotovljeno, da znaša delež upnika na skupnem premoženju 60 % in delež dolžnice 40 %, še ne pomeni, da je bil s tem vzpostavljen solastninski delež dolžnice na predmetni nepremičnini (v višini 40 %), s katerim bi lahko prosto razpolagala in na katerega bi lahko upnik v izvršilnem postopku posegel.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00063604
ZKP člen 18, 18/1, 329, 334, 334/2. KZ-1 člen 191, 191/1.
kaznivo dejanje nasilja v družini - načelo proste presoje dokazov - preiskovalno načelo - procesno vodstvo - zavrnitev dokaznih predlogov obrambe - pravica do obrambe - presoja dejanskega stanja
Bistvo dokaznega postopka je, da se o dokaznem gradivu ustno razpravlja oziroma se ga pretrese. Dokaze izvaja sodišče, pri čemer so posledično načelu proste presoje dokazov in preiskovalnega načela dokazna pravila, ki urejajo merila, ali naj se neko dejstvo dokazuje, ali je dokaz dopusten, kako dokaz izvesti in kako dokaz ocenjevati, bolj skopa. Sodno izvajanje dokazov tako na prvi stopnji sojenja pomeni, da razpravljajoči senat oziroma sodnik posameznik ne odloča zgolj o tem, kateri dokazi naj se izvedejo, pač pa izvedbo dokaza tudi vodi (daje besedo, prepoveduje ponavljajoča se nepomembna in prepovedana vprašanja in sploh ravna v smislu drugega odstavka 334. člena ZKP). Procesni udeleženci pri izvedbi dokazov seveda sodelujejo, jih tudi predlagajo, vendar dokazovanja ne vodijo, prav tako niso upravičeni do vsebinske usmeritve izpovedi prič, kot je to sicer mogoče v poudarjeno akuzatornih postopkih.
OZ člen 256, 256/2, 256/3. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 185, 185/1, 286, 286/1.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - paulijanska tožba (actio pauliana) - neodplačna razpolaganja - neodplačen pravni posel - darilna pogodba - sklepčnost zahtevka - škodovanje upnikom - namen oškodovanja - prezadolženost - neizpodbojna zakonska domneva - nova dejstva - sprememba tožbe brez soglasja toženca - dopustitev spremembe tožbe - višina terjatve - vrednost nepremičnin - vlaganja v nepremičnino
Ker sta toženec in njegov sin (tožničin dolžnik) sklenila neodplačen pravni posel, je za odločitev o zahtevku za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj nepomembno, ali je toženec vedel, da je sin prezadolžen. Prav tako je irelevantno, ali se je ob sklenitvi darilne pogodbe zavedal, da sin s takšnim razpolaganjem škoduje tožnici. Škodovalna vednost je izkazana po sili zakona in ne more biti predmet nasprotnega dokazovanja tožene stranke.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - izvenknjižna etažna lastnina - dejanska etažna lastnina - darilna pogodba - ugotovitev lastninske pravice - adaptacija
Logičen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da darilna pogodba iz leta 1973 predstavlja pravno podlago le za nastanek etažne lastnine na stanovanju v prvem nadstropju, ne pa tudi za novo nastalo etažo, ki v času sklenitve darilne pogodbe ni obstajala. Ker sta tožnici utemeljevali nastanek dejanske etažne lastnine tudi na mansardnem stanovanju v tretji etaži (le) na darilni pogodbi, morebitne druge pravne podlage pa nista zatrjevali, je sodišče prve stopnje v tem delu tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.