delegacija pristojnosti - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasno prebivališče - dejansko prebivališče - zavrnitev predloga
Okoliščina bivanja na območju drugega sodišča ni samodejen razlog za prenos pristojnosti. Tako Vrhovno sodišče ravna in pristojnost prenese, kadar je premoščanje razdalje z dejanskega bivališča nesorazmerno obremenjujoče za nasprotnega udeleženca ali sodišče.
V obravnavani zadevi je prevoz potreben v vsakem primeru. Pri tem ne more biti bistveno, ali bo ta trajal nekaj minut več ali manj. To velja še toliko bolj, ko okoliščine konkretnega primera ne kažejo na to, da nasprotni udeleženec ne bi bila psihofizično sposoben opraviti poti na sodišče.
Ker gre pri delegaciji pristojnosti za izjemo od siceršnje krajevne pristojnosti, jo je treba razlagati restriktivno. Poleg tega bi predlagateljica predlog že sama lahko vložila tudi pri sodišču začasnega prebivališča nasprotne udeleženke.
postulacijska sposobnost - laični predlog - laična vloga - pravniški državni izpit (PDI) - nedovoljeno izredno pravno sredstvo - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama (oziroma po zakonitem zastopniku) pa le, če ima opravljen pravniški državni izpit. Dokaz o tem mora priložiti predlogu za dopustitev revizije, sicer sodišče predlog zavrže.
Prva nasprotna udeleženka predloga ni vložila po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sama, pri tem pa ni zatrjevala niti izkazala, da bi imela opravljen pravniški državni izpit.
delegacija pristojnosti - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasno prebivališče - dejansko prebivališče - zavrnitev predloga
Okoliščina bivanja na območju drugega sodišča ni samodejen razlog za prenos pristojnosti. Tako Vrhovno sodišče ravna in pristojnost prenese, kadar je premoščanje razdalje z dejanskega bivališča nesorazmerno obremenjujoče za nasprotnega udeleženca ali sodišče.
Ne samo, da v obravnavani zadevi okoliščine konkretnega primera ne kažejo na nesorazmerno obremenitev sodišča ali nasprotne udeleženke zaradi premoščanja razdalje z dejanskega bivališča, temveč je sodišče, ki je podalo predlog za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, glede na razdaljo celo najbližje sodišče dejanskemu bivališču nasprotne udeleženke.
laičen predlog - postulacijska sposobnost - vloga, ki jo vloži stranka sama - nedovoljen predlog - pravniški državni izpit (PDI) - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelj predloga ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sam, pri čemer ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga torej nima postulacijske sposobnosti, zato je Vrhovno sodišče njegov predlog za dopustitev revizije zavrglo (377. člen ZPP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - sodnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku - sodniška pomočnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Dejstvo, da so vse tri toženke zaposlene na sodečem sodišču, prva toženka opravlja celo funkcijo sodnice in namestnice vodje enega izmed oddelkov sodišča, predstavlja takšno okoliščino, ki bi utegnila povzročiti dvom strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi in bi lahko ogrozila percepcijo javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti tega sodišča kot nosilca sodne funkcije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00089841
ZS člen 113a. ZVPot člen 23, 24, 24/1. OZ člen 87, 87/1, 111, 111/2, 111/4, 190, 190/3, 193, 198, 371.
predlog za dopustitev revizije - prekinitev postopka do odločitve SEU - razlaga prava EU - razlaga direktive - potrošniška kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - posojilo v tuji valuti - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - varstvo potrošnikov - posledice ničnosti - kondikcijski zahtevek - pravila vračanja - glavnica - obresti - obogatitev - Direktiva Sveta 93/13/EGS
Toženka v svojem predlogu za dopustitev revizije postavlja vprašanje tudi v zvezi s pravilnostjo odločitve o vrnitvenem (kondikcijskem) zahtevku (načina izračuna obveznosti plačila). Odločitev o dopustitvi revizije je tako odvisna od rešitve istega vprašanja glede razlage prava Evropske unije, kot ga je Vrhovno sodišče že zastavilo Sodišču EU v zadevi II Ips 14/2025. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi tretjega odstavka 113.a člena ZS prekinilo tudi ta postopek.
spor za ugotovitev očetovstva - pravočasnost vložitve predloga - rok za vložitev otrokovega predloga za ugotovitev očetovstva - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog pristojnega sodišča za prenos pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - pravno sredstvo - obremenjenost pristojnega sodišča - zavrnitev predloga
Večja obremenjenost pristojnega sodišča v primerjavi z drugimi sodišči ni samostojen razlog za prenos pristojnosti v skladu z določbo 67. člena ZPP.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - sodnik kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - ugoditev predlogu
V tej zadevi je sodnik kot član tožene stranke eden od skupnih lastnikov, na katerih tožnika vtožujeta obstoj stvarne služnosti. Tožena stranka po zakonu nima sposobnosti biti stranka, vendar ni pravna oseba, njeno premoženje pa je v solasti oziroma skupni lasti članov. Sodnik sicer ni neposredni udeleženec tega postopka, vendar bo izid vplival tudi na njegov pravni položaj, saj bodo lahko nepremičnine, ki so tudi v njegovi lasti, obremenjene s služnostjo.
Vrhovno sodišče zato ugotavlja, da bi sojenje na sodišču katerega sodnik je, gre pa tudi za manjše sodišče, lahko pri strankah in javnosti vzbudilo dvom o nepristranskosti sodišča.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00089842
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 351, 351/2, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZVPot člen 22, 23, 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 6, 6/2, 86, 86/1, 87, 87/1. ZPotK člen 6. URS člen 2, 14, 22. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 5.
potrošniška kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - valutna klavzula v CHF - sprememba sodne prakse - pravica do izjave - hipotekarni bančni kredit - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - načelo vestnosti in poštenja - slaba vera banke - Direktiva Sveta 93/13/EGS - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - varstvo potrošnikov - razlaga ZVPot - evropsko pravo - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
varstvo in vzgoja - skupno starševstvo - stiki - razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - pravice in dolžnosti staršev - konfliktnost med starši - dodelitev otroka v vzgojo in varstvo materi - skupno varstvo in vzgoja otroka - izvajanje starševske skrbi - določitev stikov med staršem in otrokom - strokovni pomočnik - tuj izvedenec - pomoč strokovnjaka pri izpodbijanju dokazne vrednosti izvedenskega mnenja - izvedensko mnenje - postopek z izvedencem - pred pravdo pridobljeno strokovno mnenje - ustno zaslišanje izvedenca - pripombe na izvedensko mnenje - pravica do izjave - nestrinjanje strank z izvedenskim mnenjem - izvedenec klinične psihologije - psihološki testi - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00089870
ZPP člen 67, 300, 300/1.
prenos pristojnosti - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - načelo ekonomičnosti - združitev pravd v skupno obravnavanje - zapuščinski postopek - bivališče dedičev - ugoditev predlogu
Vse v predlogu opisane okoliščine, ki jih potrjujejo podatki iz elektronskega vpisnika, kažejo na to, da se bo postopek laže in hitreje opravil pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani (na območju tega sodišča tudi leži večina nepremičnin v lasti zapustnika) ter da bi bila združitev obeh zapuščinskih zadev po zakoncih lahko smotrna in ekonomična. Nujna predpostavka zanjo je pristojnost istega sodišča (prvi odstavek 300. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Vrhovno sodišče je zato predlogu za prenos pristojnosti ugodilo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - drugi tehtni razlogi - videz nepristranskosti - pravnomočno razsojena stvar - ponovno odločanje o isti stvari - nedovoljenost predloga za prenos pristojnosti - zavrženje predloga
Toženca sta že dvakrat predlagala prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Vrhovno sodišče je s sklepoma I R 8/2022 z dne 9. 2. 2022 in I R 166/2024 z dne 16. 10. 2024 predloga zavrnilo. Obravnavani predlog je skoraj dobeseden prepis predlogov iz navedenih preteklih zadev. Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že pravnomočno razsojena (drugi odstavek 319. člena ZPP). Kadar je odgovor pritrdilen, o vlogi ni mogoče ponovno odločati. Tak je tudi obravnavani primer, zato je Vrhovno sodišče predlog za določitev pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča zavrglo (smiselna uporaba drugega odstavka 319. člena ZPP).
delegacija pristojnosti - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - zaposlitev pravdne stranke na na pristojnem sodišču - zavrnitev predloga
V danem primeru gre za srednje veliko okrajno sodišče.Tožnica ni več zaposlena na tem sodišču. Prav slednja okoliščina je odločilnega pomena. Problematično namreč je, če je uslužbenec sodišča v stiku tako s sodniki kot tudi s samimi sodnimi spisi. Te okoliščine pri zunanjem opazovalcu vzbujajo dvom glede nepristranskosti sodišča. Ko gre za bivšega zaposlenega, ki tudi ni imel sodne funkcije, takšne sence dvoma ni.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - pospešitev postopka - pospešitveno sredstvo - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče pojasnjuje, da institut prenosa pristojnosti po 67. členu ZPP ni sredstvo za pospešitev postopka. Ker je tako, je očitno neutemeljen predlog zavrnilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00089608
OZ člen 190, 190/1, 196. SPZ člen 48, 48/1, 48/3. DZ člen 79, 79/2. ZPP člen 252, 252/1.
dopuščena revizija - neupravičena obogatitev - verzijski zahtevek - premik premoženja - povračilo vlaganj v nepremičnino - zahtevek za povračilo vlaganj v tujo nepremičnino - skupna terjatev iz naslova vlaganj v nepremičnino - trenutek nastanka koristi in prikrajšanja - vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje zakonca - obogatitveno načelo - obogatitveni princip - vrnitveno načelo - skupna vlaganja - večvrednost nepremičnine - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi skupnih vlaganj - ugotavljanje povečane vrednosti nepremičnin - metoda ugotavljanja višine zahtevka - višina koristi - vrednost v času odločanja - čas prehoda koristi - zapadlost terjatve - izguba posesti vlagatelja - nečista denarna terjatev - neupravičena obogatitev zaradi vlaganj v hišo - povračilo stroškov vlaganj - nabavna vrednost nepremičnin - metoda izračuna vrednosti nepremičnine - pravna narava zahtevka za plačilo iz naslova vlaganj - skupno premoženje razvezanih zakoncev - delitev skupnega premoženja zakoncev po razvezi zakonske zveze - valorizacija terjatev - odstop od sodne prakse
V tej zadevi je ostalo odprto še vprašanje, na kakšen način ugotoviti višino zahtevka za povračilo vlaganj v tujo nepremičnino. Ker med življenjskim primerom in končnim rezultatom, ki se odrazi v denarnem znesku, ni istovetnosti, je za ugotavljanje slednjega potrebna metoda, prek katere se to ugotovi posredno. Merila, ki naj začrtajo izhodišče te metode, so materialnopravna. Njihovo bistvo je, da se udejanji načelo izravnalne pravičnosti. To terja, da lastnik s plačilom ustreznega denarnega zneska izravna porušeno vrednostno neravnovesje na obligacijskopravnem področju.
Metoda, imenovana nabavno vrednostni način izračuna z obravnavo nadomestitvenih stroškov, ustreza obogatitvenemu načelu in s tem izravnalni pravičnosti. Upošteva namreč, koliko je zaradi preteklih vlaganj nepremičnina na dan, ko je tožnica odšla iz skupnega doma, vredna več, kot bi bila brez njih. To za materialnopravni preizkus - v položaju, ko lastnik ne ponudi konkretiziranih ugovorov - zadošča.
Pritožbeno sodišče pa je to metodo materialnopravno napačno uporabilo v delu, v katerem je večvrednost nepremičnine presojalo po cenah na dan sojenja. Pravilno je, da se večvrednost ugotavlja po cenah v času, ko je prišlo do premika premoženja, to pa je trenutek prenehanja zakonske skupnosti.