ZOR člen 154, 154/1, 155, 189, 200, 200/1, 200/2, 203.
povrnitev gmotne in negmotne škode - prometna nezgoda - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - višina denarne odškodnine - izgubljeni dobiček (zaslužek) - vzročna zveza
1. Presoja višine odškodnine za negmotne škode zaradi zloma vratnega vretenca.
2. Tožnikova bruto izguba na zaslužku iz obrtne dejavnosti naj bi znašala 324.955 DEM, kolikor je podjetje P. plačalo od septembra 1991 do februarja 1993 za uvožene plastične čepe, ki bi jih sicer izdelal tožnik. Ker pa je bila prometna nezgoda šele 28.9.1991, ko pogodba za dobavo čepov podjetju P. še ni bila sklenjena, niso bili izdelani vzorci in niso bila izdelana orodja za izdelavo čepov, za kar bi bilo potrebno 2 do 3 mesece, ni pomislekov proti zaključku nižjih sodišč, da ni izakazana vročna zveza med prometno nezgodo in tožnikovo poškodbo ter na opisan način opredeljeno gmotno škodo. Kakšne delne ali drugačne škode iz naslova izgube na zaslužku pa ni tožnik niti navajal niti dokazal.
ZPP člen 214, 214/1, 324, 324/4. ZTLR člen 54, 54/1. ODZ paragraf 473.
zahteva za varstvo zakonitosti - stvarna služnost - priznanje dejstev v vlogi - anticipirano priznanje - pogoji za upoštevanje priznanja dejstev - dejanska podlaga sodbe - dejansko stanje sodbe - osebna služnost rabe - nasprotovanje izvajanju služnosti
Predmet pravne presoje ne more biti dejstvo, da sta toženca že leta 1997 ob pot pričela postavljati ovire in jo tako zoževati. Res so to dejstvo tožniki zatrjevali že v tožbi. A je to tudi vse. Ne le, da se toženca na to t.i. anticipirano (vnaprejšnje) priznanje nista sklicevala, marveč sodišče tega dejstva tudi ni sprejelo v podlago svoje odločbe. To, da je del procesnega gradiva (kamor ga uvedejo stranke s /pravočasnimi/ trditvami), še ne pomeni, da je tudi del dejanskega stanja sodbe. Dejansko stanje sodbe predstavlja namreč le tista dejstva, na katera je sodišče oprlo svoj pravni zaključek po (ne)utemeljenosti tožbenega zahtevka, in ki jih je (kot pravno pomembna), obravnavalo v razlogih sodbe.
avtorsko pravo - avtorskopravno varstvo - prehod materialnih avtorskih pravic - kršitev materialnih avtorskih pravic - računalniški program - delovno razmerje in avtorska pogodba - odškodnina
Pojem računalniškega programa v smislu 111. člena ZASP, zajema programe v vsaki izrazni obliki, vključno s pripravljalnim gradivom za njihovo izdelavo, kakor sodi tudi tožnikovo projektno gradivo. Ob prenosu oziroma preslikavi poslovnega procesa v informacijski proces, je bilo treba najprej pripraviti pripravljalno projektno gradivo, torej analizo poslovnega procesa. Brez tega gradiva prenos v informacijski proces sploh ne bi bil mogoč in je bilo zato že po naravi stvari same nujno potrebno.
Ker so materialne avtorske parvice prešle na toženko, tožnik zaradi zatrjevane nepooblaščene uporabe avtorskega dela ne more zahtevati odškodnine. Če so bile te pravice v primeru nepooblaščene uporabe tretjih oseb res kršene, je škoda nastala tistemu, kateremu so materialne avtorske pravice pripadale, torej toženki in ne tožniku.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršba na nepremičnine
Če upnik predlaga izvršbo na nepremičnine, ki ležijo na območju različnih sodišč, je krajevno pristojno tisto sodišče, na območju katerega je nepremičnina, ki je kot predmet izvršbe v predlogu navedena na prvem mestu.
spor o pristojnosti - ugovor zoper sklep o izvršbi - krajevna pristojnost - sporazum o krajevni pristojnosti
Ker je dolžnik v ugovoru uveljavljal sporazum o krajevni pristojnosti, s katerim je dogovorjena pristojnost ljubljanskega sodišča in ker je ta sporazum tudi priložen, je za odločanje v tej zadevi pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
Pri oceni izgubljenega dobička se upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari (tretji odstavek 189. člena ZOR). Gre za dokazni standard, ki nalaga ustrezno ravnanje tožniku.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti
Ker naj bi zatrjevano protipravno ravnanje sodnikov v postopku prisilne poravnave in stečaja tožniku povzročili škodo, je po presoji vrhovnega sodišča v tej zadevi smotrno, da o njej odloča drugo sodišče.
odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - prometna nesreča - krivdna odgovornost - deljena odgovornost - vožnja z vinjenim voznikom - vinjenost oškodovanca - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Revizijsko sodišče ugotavlja, da sta sodišči ravnali pravilno, ko sta ocenili, da je 20-odstotna tožnikova soodgovornost primerna stopnja sokrivde za nepazljivo izpostavljanje večjemu riziku za nastanek škode. ZOR sicer ne definira malomarnosti, naslanja pa se na splošno definicijo malomarnosti iz kazenskega prava.
Od povprečno skrbnega človeka je mogoče pričakovati, da bo presodil, ali je vožnja z drugim vozilom varna in za tožnika ni bilo ugotovljeno, da bi njegova zmožnost presoje kakorkoli odstopala od zmožnosti presoje povprečnega odraslega (treznega) človeka, oziroma, da bi se, v kolikor so bile zaradi vinjenosti njegove intelektualne sposobnosti bistveno zmanjšane, ne spravil sam s svojim ravnanjem v tako stanje (drugi odstavek 159. člena ZOR). Tožnikova presoja, da se je vozil že z bolj vinjenimi vozniki in za U. G. ni zaznal, da bi bil tako vinjen, da ne bi bil sposoben vožnje, kaže na njegovo nepazljivo izpostavljanje večjemu riziku za nastanek škode, saj ni ravnal s skrbnostjo povprečno skrbnega človeka. Od povprečno skrbnega človeka bi bilo pričakovati, da bo preveril, ali je voznik sposoben varne vožnje.
zahteva za varstvo zakonitosti - primernost izvršilnega naslova - obseg izvršbe - sodba delovnega sodišča kot izvršilni naslov - plačilo nadomestila plače - nadomestilo za prevoz na delo in prehrano - davki in prispevki
V skladu z določbo prvega odstavka 44. člena ZIZ pri odločanju o utemeljenosti predloga za izvršbo sodišče presoja, ali obstoji upnikovo materialno pravno upravičenje, dolžnikova obveznost, obstoj, veljavnost in zapadlost terjatve iz izvršilnega naslova ter ustreznost sredstev in predmetov izvršbe. To po eni strani pomeni, da je izvršbo mogoče dovoliti in opraviti le v obsegu kot izhaja iz izvršilnega naslova, po drugi strani pa, da na obstoj in primernost izvršilnega naslova za dovolitev izvršbe sodišče pazi po uradni dolžnosti.
obličnost - pisna oblika - podpis pogodbe - sprejem ponudbe
Že iz 38. člena ZOR izhaja, da ni nujno, da se podpisa obeh pogodbenikov nahajata na isti listini. Še jasneje to izhaja iz določbe četrtega odstavka 72. člena ZOR, ki določa, da je zahteva po pisni obliki izpolnjena, tudi če stranki izmenjata pismi ali se sporazumeta po teleprinterju ali po kakšnem drugem sredstvu, ki omogoča, da se zanesljivo ugotovi, kakšna je vsebina izjave in kdo jo daje. Določbo 72. člena ZOR, čeprav ima naslov Sestava listine, je mogoče razlagati le kot določbo, ki ureja nekatera vprašanja v zvezi s sklepanjem pogodbe, za katero se zahteva pisna oblika, ne pa morda kot določbo, ki uvaja v pravni red poleg pisne oblike še dodatni institut posebne vrste listine.
ZPP člen 339, 339/2-8.ZMZPP člen 95, 95/1, 111. Codice di procedura civile člen 282, 324.
priznanje tuje sodne odločbe - italijanska sodna odločba - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vročitev sodne odločbe - opustitev vročitve - možnost sodelovanja v postopku - potrdilo o pravnomočnosti po italijanskem pravu - pravnomočnost - izvršljivost - začasna izvršljivost
Nasprotnemu udeležencu hkrati s sklepom o priznanju tuje sodne odločbe ni bila vročena overjena fotokopija te odločbe, kar ne izhaja samo iz njegovih pritožbenih trditev (enako je zatrjeval že v ugovoru), ampak tudi iz povratnice v spisu. Zato je v pritožbi (in že prej v ugovoru) lahko le ugibal, s kakšnimi potrdili je tuja sodna odločba opremljena in kakšna je njihova vsebina. S takšnim ravnanjem mu je bila znatno zožena možnost obravnavanja pred sodiščem, predvsem pa polna utemeljitev ugovora.
V tej zadevi je treba vprašanje pravnomočnosti presojati po italijanskem pravu.
Razlike med pravnomočnostjo in izvršljivostjo po italijanskem pravu pa so znatno večje kot po slovenskem pravu. Mnoge zakonske določbe italijanskega civilnega procesa omogočajo izvršljivost (na primer nespornih delov obveznosti) že med postopkom na prvi stopnji, poleg tega pa je drugače urejena izvršljivost ob sami izdaji sodne odločbe prve stopnje. Po 282. členu Codice di procedura civile sodišče že v sami sodbi podeli začasno izvršljivost, torej že pred vročitvijo sodbe strankam in seveda tudi pred eventuelno vložitvijo pritožbe. Prav na ta člen pa se sklicuje italijansko sodišče v sodbi na 9. in 10. strani, ko izreka sodbo za začasno izvršljivo med strankama. Na možnost začasne izvršljivosti je nasprotni udeleženec opozarjal že v ugovoru, vendar sodišče na to ni odgovorilo. Predvsem pa sodišče zapisa žiga na zadnji strani sodbe ni presojalo po 324. členu italijanskega zakonika o formalni pravnomočnosti.
ZIZ člen 55, 55/1-8.ZZDT člen 4, 4/3, 54, 54/1, 54/5.
zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi za ugovor - prenehanje terjatve - odločba delovnega sodišča kot izvršilni naslov - načelo reintegracije - vrnitev delavca na delo - zaposlovanje tujcev - osebno delovno dovoljenje
Načelo reintegracije predpostavlja vzpostavitev prvotnega stanja glede pravic in dolžnosti delavca in delodajalca, pri tem pa se zaradi nezakonitega ravnanja delodajalca predpostavlja njegova odgovornost ob izgubi delavčevih pravic. Povedano drugače: če ne bi bilo nezakonitega sklepa disciplinske komisije, zaradi katerega je upniku prenehalo delovno razmerje, bi si ta v Zakonu o zaposlovanju in delu tujcev predvideno osebno dovoljenje pridobil pravočasno in ne šele z 21.11.2001. Odgovornost za izpad upnikovih pravic v obdobju od 10.2.2001 do 21.11.2001 torej nosi dolžnik.
Razlogov, ki bi preprečevali izvršbo za obravnavano sporno obdobje, po povedanem ni. Terjatev upnika tudi v tem obdobju ni prenehala. Določil 8. točke drugega odstavka 55. člena ZIZ v obravnavani zadevi ni mogoče uporabiti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz posebno tehtnih razlogov varstvo zasebnosti
Navajanje povzročitve velike nevščenosti in nepopravljive škode tožencu ter njegovi družini zaradi pravdnega postopka samega ne more biti razlog za delegacijo drugega sodišča, saj položaj stranke v pravdnem postopku pred pristojnim sodiščem sam po sebi navedenega ne povzroča. Glede na vrsto spora pa je zaradi varovanja zasebnosti strank zagotovljena izključitev javnosti.
Po pogodbi o finančnem leasingu je moral vsa tveganja, ki bi nastala zaradi kršitev dolžnosti dobave plinskega viličarja, nositi leasingojemalec. Takšna razdelitev tveganj ni pomenila kršitve materialnega prava.
Če stranki skleneta pogodbo o finančnem leasingu, se vsaj praviloma uporabljajo določbe o zakupni pogodbi.
povzročitev škode - vzročna zveza - konkurenca več vzrokov za nastanek škode - osebnostne lastnosti in stanja oškodovanca - deljena vzročnost - pravno mnenje - povrnitev negmotne škode - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - višina denarne odškodnine
Iz razlogov pritožbene odločbe jasno izhaja, da bi bila prisoja 5,200.000 SIT za duševne bolečine zaradi zmanjšanih življenjskih aktivnosti pravilna in primerna, če ne bi bilo treba upoštevati, da je tožnica imela vrsto zdravstvenih težav pred nesrečo, ki se tudi delno manifestirajo v sedanjem zdravstvenem stanju. Sedanje stanje je po ugotovitvah izvedenca posledica v obravnavanem škodnem dogodku prejetega udarca v glavo in pretresa možganov do višine 50%, ostalo pa je treba pripisati tožničini osebnostni strukturi in prejšnjim zdravstvenim težavam. Gre torej za vprašanje deljene vzročne zveze. Ker so k tožničinemu sedanjemu zdravstvenemu stanju prispevali tudi njena osebnostna struktura in prejšnje zdravstvene težave, toženka ne more odgovarjati za tisti del škode, ki ga ni mogoče pripisati ravnanju voznika neznanega osebnega vozila.
S stališča sosporniškega intervenienta je sklep, s katerim mu je bila intervencija zavrnjena, po svoji naravi in učinkih enak kot sklep o zavrženju tožbe. Takšen sklep predstavlja sklep, s katerim je bil v smislu prvega odstavka 384. člena ZPP postopek pravnomočno končan in zoper katerega je revizija dopustna.