nedovoljeni dokazi - izločitev obvestil, na katera se sodba ne sme opirati - izločitev izvedenca - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obseg preizkusa kršitev zakona - izpodbijanje odločbe o kazni - zagovornik po uradni dolžnosti - razrešitev postavljenega zagovornika
Čeprav je izvedenka opravila razgovor z obsojenčevo ženo, ki je privilegirana priča, vendar le zaradi pridobitve anamnestičnih podatkov za oškodovanke, ne pa tudi o dejstvih in okoliščinah, neposredno povezanih z izvršitvijo kaznivih dejanj, ki so očitana obsojencu, tak položaj ne daje podlage za utemeljeno sklepanje, da je izvedenka poleg anamnestičnih podatkov upoštevala tudi navedena dejstva in okoliščine ter da zaradi tega ni mogla podati objektivnega in nepristranskega mnenja. Zato je sodišče pravilno presodilo, da niso podani razlogi za izločitev izvedenke in s tem, ko je oprlo sodbo na njen izvid in mnenje, ni bistveno kršilo določb kazenskega postopka iz 8. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
Ker je sodišče izreklo enotno kazen v okviru 2. točke 2. odstavka 47. člena KZ, ni prekoračilo pravice, ki jo ima po zakonu in tudi ni kršilo kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP.
ZPP člen 226, 226/2, 339, 339/2-14. ZUS člen 72, 72/3.
upravni spor - bistvena kršitev določb postopka - listina v tujem jeziku - overjen prevod
Če so sestavni del dejanskega stanja, ki je podlaga za odločanje, listine v tujem jeziku, mora biti priložen overjen prevod. Če ta ni priložen, sodbe prve stopnje ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 3. odstavkom 72. člena ZUS.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22115
KZ člen 22, 22/2, 311, 311/2.ZKP člen 371, 371/1-11.
kazniva dejanja zoper javni red in mir - prepovedan prehod čez državno mejo - sostorilstvo - poskus - kaznovanje storilca za poskus - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nerazumljivost izreka
Čeprav sta ostala dva sostorilca kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo neidentificirana in tako nista bila procesuirana, to na kazensko odgovornost obsojenca, ki je sodeloval pri izvrševanju kaznivega dejanja kot storilec, nima prav nobenega vpliva, saj se sostorilstvo določa na podlagi odločilnosti prispevka posameznika pri izvršitvi kaznivega dejanja.
Če pri kaznivem dejanju prepovedanega prehoda čez državno mejo imena tujcev niso navedena, izrek sodbe ni nerazumljiv.
V primeru zatrjevanja, da se sklep o priporu opira na nedovoljen dokaz, lahko Vrhovno sodišče poseže v pravnomočno odločbo o priporu le izjemoma, če na podlagi relevantnih procesnih okoliščin oceni, da se izpodbijani sklep pri presoji utemeljenosti suma opira na dokaz, ki je že na prvi pogled oziroma očitno nedovoljen, in je zaradi tega utemeljenost suma kot enega od pogojev za pripor omajana do te mere, da se nakazuje odprava pripora.
pripor - ponovitvena nevarnost - koluzijska nevarnost (vplivanje na udeležence) - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - ni razlogov o odločilnem dejstvu
Zgolj navedba, da je zoper obdolženca vloženih deset obtožnih predlogov zaradi premoženjskih deliktov, je posplošena, nekonkretizirana in z ničemer izkazana, zato ne more biti upoštevna pri utemeljevanju pripornega razloga ponovitvene nevarnosti.
Tudi za priporni razlog iz 2. točke 1. odstavka 201. člena ZKP velja, da mora biti nevarnost oviranja kazenskega postopka izkazana konkretno in ne zgolj kot abstraktna možnost.
ZOR člen 154, 154/1, 178, 178/1, 178/2, 192, 192/1.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - krivdna odgovornost - ravnanje oškodovanca - izključna krivda - obrnjeno dokazno breme - povrnitev negmotne škode - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - zamudne obresti - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - začetek teka zamudnih obresti od prisojene odškodnine po razmerah v prejšnjem sojenju
Osnovno določbo o krivdni odgovornosti vsebuje prvi odstavek 154. člena ZOR, ki je uzakonil znano pravilo o obrnjenem dokaznem bremenu. Povzročitelj je tisti, ki mora dokazati, da je do škode prišlo brez njegove krivde. Pravilo o dokaznem bremenu za izključitev odgovornosti zajema tudi pravilo o dokaznem bremenu za samo delno izključitev odgovornosti zaradi delne krivde oškodovanca. Enako velja tudi za vprašanje deljene odgovornosti po 192. členu ZOR.
Povzročitelj je tisti, ki mora dokazati, da je oškodovanec tudi sam kriv oziroma da je sam prispeval, da je bila škoda večja.
Sodišči sta vse odločilne okoliščine ugotovili že v tretjem sojenju, saj sta v četrtem sojenju presojali predvsem toženkin ugovor v zvezi z neuporabo varnostnega pasu in ugotovili, da ni utemeljen. Zato sta pri ponovni presoji o pravični denarni odškodnini pravilno ravnali, ko sta tudi v četrtem sojenju upoštevali razmere iz časa tretjega sojenja ter od izdaje tretje sodbe prve stopnje dalje prisodili tudi zakonske zamudne obresti. Tako stališče se je v podobnih situacijah že uveljavilo v sodni praksi.
upravni spor - bistvena kršitev določb postopka - zahteva stranke, da sodišče opravi glavno obravnavo - odločanje na seji
Ker je tožeča stranka že v upravnem postopku ugovarjala in dokazovala, da je uporabnik, za katerega je uvozila repromaterial, tudi izvozil predelani repromaterial, nato pa še v tožbi ponovila ta ugovor in zahtevala opravo glavne obravnave, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za ugotovitev, da je bilo dejansko stanje v upravnem postopku popolno ugotovljeno in za odločanje na seji.
sprememba sodbe na revizijski stopnji - odločitev o stroških postopka
Stroškovna odločba, izdana v skladu z drugim odstavkom 165. člena ZPP, predstavlja novo odmero stroškov, s katero revizijsko sodišče relativno avtonomno odloča o stroških. Relativno zato, ker je omejeno le s skupnim zneskom stroškov, ki jih je sodišče prve ali druge stopnje priznalo revidentu, čigar reviziji je (delno) ugodeno. Z revizijsko odločbo priznani stroški v tem primeru ne smejo biti nižji od končnega skupnega zneska (glavnice in obresti), ki ga revidentu priznava stroškovna odločba nižjega sodišča. Ni pa revizijsko sodišče vezano na ključ ali na metodo, po kateri je nižje sodišče prišlo do končnega skupnega zneska stroškov (ki ga predstavlja vsota glavnice in obresti).
ZUS člen 1, 2, 3, 34, 34/1-3, 75, 75/1. Pravilnik o maturi (1993) člen 39, 39/2, 47, 47a, 47b, 48.
maturitetna ocena - upravna stvar
Odločba Republiške maturitetne komisije ni dokončni upravni akt ali drug akt, ki se ga lahko izpodbija v upravnem sporu, maturitetna ocena ni upravna stvar, zato je pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe izpodbijano sodbo prvostopnega sodišča razveljavilo in tožbo zavrglo.
ZOR člen 18, 219, 371. ZTLR člen 3, 14, 14/1, 39, 39/2.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - uporaba solastnikovega dela nepremičnine - bivanje otrok solastnikov v nepremičnini - zastaranje
Toženec je tožnico izločil iz uporabe solastne hiše. Ni odločilno, ali je od uporabe celotne stvari imel objektivno korist ali ne, oziroma ali se je dejansko okoristil s stvarjo. Drugačna razlaga - samo o dejanski koristi - bi bila v nasprotju z določbo prvega odstavka 18. člena ZOR, ki terja na obligacijskem področju od vsakogar, da ravna gospodarno, na stvarnopravnem področju pa nalaga nedobrovernemu posestniku, da povrne tudi vrednost plodov, ki jih je opustil obrati (drugi odstavek 39. člena ZTLR).
Morebitna porazdelitev obveznosti staršev do skupnih otrok na podlagi določb (ZZZDR) ni pravno upoštevna in je lahko le stvar drugega postopka. Omenjene preživninske in druge obveznosti do skupnih otrok je mogoče uveljaviti v skladu z določili 51. do 62. člena ZZZDR.
ZDen člen 60, 60/3, 63, 63/3. ZDFLRJ člen 35, 35/2, 45.ZUP člen 9. ZUS člen 8, 74.
ugotovitev državljanstva - upravni postopek - kršitev pravil postopka - načelo zaslišanja stranke
Če prvostopni organ stranke pred svojo odločitvijo s pisnim pozivom ni seznanil z vsemi ugotovljenimi dejstvi in okoliščinami, pomembnimi za odločitev in je ni opozoril na njene pravice, da lahko dokazuje nasprotno, tudi kasnejši poziv na obravnavo pred organom ne more sanirati teh pomanjkljivosti.
Organ prve stopnje je pravilno odmeril davek od dobička iz kapitala, saj je kot nabavno ceno stanovanja upošteval valorizirano ceno iz pogodbe, kot prodajno ceno pa ceno, ki bi se lahko ustvarila na trgu.
Delovni rezultati se lahko ugotavljajo na različne načine. Lahko se merijo po bolj ali manj objektivnih merilih (na primer normativi) ali ocenjuje (ocena delovne uspešnosti). Tako ugotovljen rezultat delavčevega dela - v primerjavi s pričakovanim, običajnim, povprečnim - nato vpliva na višino delavčeve plače, pa tudi na ohranitev zaposlitve. Sodišče ni ugotovilo - in tožnica tudi v reviziji tega ne zatrjuje - da bi tožena stranka pri določanju presežnih delavcev po kriteriju delovne uspešnosti, ugotavljala ali uporabila drugačne rezultate dela.
ZDR (1990) člen 35, 36, 36/2.ZPP člen 2, 3, 3/1, 371, 378.
prenehanje delovnega razmerja zaradi operativnih razlogov - preizkus uporabe materialnega prava na pritožbenem sodišču
Pritožbeno sodišče pazi na pravilno uporabo materialnega prava le znotraj meja pritožbenih razlogov. Po uradni dolžnosti mora preizkusiti le, ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno samo v povezavi z zatrjevanimi dejstvi in zatrjevanimi pravnimi učinki.
Ob dejanski ugotovitvi, da pri tožniku ne gre za izgubo delovne zmožnosti, ni podlage za priznanje pravice do poklicne rehabilitacije ali do invalidske pokojnine.
Delovni rezultati se lahko ugotavljajo na različne načine. Lahko se merijo po bolj ali manj objektivnih merilih (na primer normativi) ali ocenjujejo (ocena delovne uspešnosti). Tako ugotovljen rezultat delavčevega dela - v primerjavi s pričakovanim, običajnim, povprečnim - nato vpliva na višino delavčeve plače, pa tudi na ohranitev zaposlitve. Sodišče ni ugotovilo - in tožnica tudi v reviziji tega ne zatrjuje - da bi tožena stranka pri določanju presežnih delavcev po kriteriju delovne uspešnosti, ugotavljala ali uporabila drugačne rezultate dela.
Vrhovno sodišče še vedno meni, da je bilo stališče, kot izhaja iz enotne sodne prakse, pravilno. Ne glede na to, pa ni mogoče mimo dejstva, da je Ustavno sodišče na podlagi svojega novega stališča v sklepu št. U-I-138/00, ugodilo vsem ustavnim pritožbam, vloženim zoper odločitve delovnih sodišč v konkretnih primerih. Ker je mogoče pričakovati enako odločitev tudi v tem primeru (ob verjetni predpostavki, da bi ob zavrnitvi revizije tožnik vložil ustavno pritožbo), je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo, sodbi sodišča druge in prve stopnje razveljavilo.
Tožeča stranka je zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, vložila revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. To revizijo je kasneje z vlogo umaknila, zato je sodišče sklenilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.