ZTI člen 4. ZGD člen 4, 4/6, 72. Pravilnik o ravnanju s posebnimi odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi člen 8. Pravilnik o ravnanju z odpadki člen 47, 48.ZUP člen 4. ZUS člen 73.
ZDKG člen 2, 4, 4/1. ZUP (1986) člen 49. ZUS člen 73.
določitev zaščitene kmetije - stranka v postopku
Stranka v postopku določitve zaščitene kmetije je njen lastnik, če je ta mrtev, pa njegovi dediči. Tožnice niso stranke v obravnavanem primeru, ker je izključna lastnica zaščitene kmetije živa, tožnice pa niso lastnice, solastnice ali skupne lastnice te kmetije, položaja stranke pa jim tudi ne daje sprožitev pravde glede obravnavane kmetije.
upravni postopek - parcelacija zemljišča - plačilo stroškov parcelacije - položaj stranke v postopku
Kljub temu, da je tožnik (na podlagi lastne zaveze) plačal stroške parcelacije, nima položaja stranke v postopku, ki je bil ustavljen, saj ni lastnik zemljišča in mu plačilo ni bilo naloženo z odločbo.
V 2. členu ZDKG so kot pogoji, ki jih mora izpolnjevati kmetija, da se šteje za zaščiteno, navedeni le: da gre za kmetijsko oziroma kmetijsko-gozdarsko gospodarsko enoto, ki ima predpisan obseg primerljivih površin in je v lasti največ dveh oseb, ki sta med seboj v predpisanem razmerju. Ker drugih pogojev za zaščiteno kmetijo ZDKG ne določa, okoliščine, ki jih navajata tožnika, za določitev zaščitene kmetije pravno niso pomembne. V postopku določitve kmetije za zaščiteno pa tožnika ne moreta uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na postopek odobritve pravnega posla po ZKZ.
Če kmetija izpolnjuje pogoje iz 2. člena ZDKG, se jo v upravnem postopku določi za zaščiteno. Na to ne vplivajo okoliščine, ki v 2. členu ZDKG niso navedene. Neusklajeno zemljiško-katastrsko stanje zemljišč s stanjem zemljišč v naravi na odločanje ne vpliva, saj se za katastrski dohodek, glede na 2. člen ZDKG je pravilo katastrska kultura, upoštevajo podatki zemljiškega katastra. Ker se za določitev zaščitene kmetije, glede na pogoje iz 2. člena ZDKG, uporabljajo zgolj podatki iz uradnih evidenc, zaslišanje stranke pa ni posebej potrebno za zavarovanje njenih pravic, so bili v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji iz 2. točke 1. odstavka 141. člena ZUP/86 za odločanje v skrajšanem postopku.
ZUP člen 65, 65/1, 66, 67, 67/3.ZEPEP člen 2, 2-2, 2-3, 4, 5, 5/1, 14. ZUS člen 26, 26/2, 72, 74.
tožba - molk organa - predpostavke za vložitev tožbe - vloga, poslana po elektronski poti - lastnoročni podpis
Glede na podatke in listine v upravnih spisih ter ZUP in ZEPEP bi moralo sodišče prve stopnje elektronsko podano vlogo šteti kot izpolnitev drugega pogoja po 2. odstavku 26. člena ZUS (urgenca toženi stranki, naj izda odločbo v nadaljnjih sedmih dneh).
zaščitena kmetija - določitev zaščitene kmetije - skrajšani postopek
Za zaščiteno se določi kmetija, ki izpolnjuje pogoje, določene z 2. členom ZDKG, kar ugotovi pristojni organ v upravnem postopku. V tem postopku stranke ne morejo uspeti z dokazovanjem, da kmetija izpolnjuje druge pogoje in ne pogoje iz 2. člena ZDKG, ter da jo je kljub temu treba določiti za zaščiteno. Ker se podatki, relevantni za določitev zaščitene kmetije, po 2. odstavku 4. člena ZDKG zajemajo iz javnih uradnih evidenc (zemljiška knjiga in zemljiški kataster), zaslišanje stranke pa ni posebej potrebno za zavarovanje njenih pravic, so bili po presoji pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji iz 141. člena ZUP/86, da je prvostopni upravni organ odločal v skrajšanem postopku. Glede na to niso bila kršena pravila postopka v upravnem postopku in tudi ne v upravnem sporu, ki se nanašajo na zaslišanje stranke.
dovoljenje za uporabo pitne vode - začasna odredba - pogoj za izdajo - nastanek težko popravljive škode
Če tožnik v zahtevi za izdajo začasne odredbe po 1. odstavku 69. člena ZUS ne izkaže za verjetno, da mu bo nastala težko popravljiva škoda, niso izpolnjeni pogoji za izdajo takšne začasne odredbe.
ZDR (1990) člen 89. ZTPDR člen 81. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 8.
disciplinski postopek - prenehanje delovnega razmerja
Tožena stranka je revidenta povabila in mu omogočila prisotnost na seji, kjer se je obravnavala njegova pritožba in zato ob upoštevanju dejstva, da tožena stranka ni imela dokazov o tem, da se seje revident res ne more udeležiti (v spisu je celo uradni zapis tožene stranke, da se je tožnik v času bolniškega staleža 1.9.2000 osebno zglasil v podjetju, kar bi lahko kazalo na to, da bi se kljub bolniškemu staležu seje lahko udeležil), ni mogoče ugotoviti kršitve revidentovih pravic.
Motnje v delovnem procesu ne pomeni samo morebiten zastoj pri nakladanju jeklenk s plinom. Motnja je ali je lahko že sama odsotnost delavca, katerega delo je bilo predvideno, pa ga mora zaradi odsotnosti nadomeščati drug delavec. Ali gre za motnjo ali ne, je stvar ocene tistih, ki delovni proces organizirajo, posebno ker je znano, da večkratno nadomeščanje nepričakovano odsotnega delavca povzroča nejevoljo med drugimi delavci, ki morajo zaradi svoje rednosti pri prihodu na delo opravljati še delo odsotnega.
ZDR (1990) člen 17, 17/1, 18, 18/1, 18/2. ZTPDR člen 12.
delovno razmerje za določen čas - preoblikovanje - delovno razmerje za nedoločen čas - sodno varstvo - procesna predpostavka predhodnega varstva pravic pri delodajalcu
Do preoblikovanja delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas pride predvsem zaradi razlogov, ki ob sami sklenitvi delovnega razmerja za določen čas sploh še niso nastali. Ni pa mogoče izključiti tudi možnosti, da delavec šele po sklenitvi delovnega razmerja zve, da za delovno razmerje za določen čas sploh ni bilo zakonskih pogojev. Zato ni sprejemljivo stališče, da delavec ne more zahtevati varstva pravic pri delodajalcu in sodnega varstva zaradi prenehanja delovnega razmerja za določen čas, če takega varstva ni uveljavljal ob sklenitvi delovnega razmerja.
prenehanje delovnega razmerja - neuspešno opravljeno poskusno delo - komisija za spremljanje poskusnega dela
Zakon ne predpisuje nobenih obveznosti glede organa, ki spremlja in ocenjuje poskusno delo, tudi ne glede strokovne izobrazbe članov takega organa. Predmet spora v tej zadevi je bila negativna ocena poskusnega dela tožnika pri toženi stranki. Za odločitev o pravilnosti in zakonitosti te ocene ni odločilno, kako so ali bi strokovnost in delovne sposobnosti tožnika ocenjevali drugi delodajalci.
prenehanje delovnega razmerja - disciplinski postopek
v drugem odstavku 80. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Uradni list SFRJ, št. 60/89 in nadalj.) je bilo določeno, da ugovor zoper sklepe, ki jih organi delodajalca sprejemajo o njegovih pravicah, obveznostih in odgovornostih, delavec vloži pri organu, ki ga določi splošni akt. Ker delovnopravna in korporacijska zakonodaja med seboj nista bili povsem usklajeni, je sodišče sprejelo stališče, da bi pogojno in v prehodnem obdobju, lahko bil v statutu delniške družbe - tožene stranke - kot pristojen organ določen, čeprav izven splošnega pojma gospodarske družbe, nadzorni svet (2. točka 184. člena ZGD). S tem nadzorni svet ne bi imel pristojnosti nekdanjih organov upravljanja, ker nadzorni svet ni tak organ, pač pa ozko tolmačeno samo pristojnosti, ki bi bile kot take izrecno opredeljene v statutu gospodarske družbe. To je pomenilo, da je treba v vsakem posameznem primeru ugotoviti, ali je nadzorni svet bil pristojen za odločanje v ugovornem postopku ali ne.
vojaške pokojnine - pridobitev pravic iz pokojninskega zavarovanja - upravičenci do pravic iz pokojninskega zavarovanja
Ni pravilno razumevanje določb ZPIZVZ, da za priznanje pravice do pokojninskega in invalidskega zavarovanja zadoščajo že določbe 1. člena. V 1. členu je določba, da se z zakonom urejajo pravice, ki so jih državljani RS in drugi upravičenci po tem zakonu pridobili oziroma izpolnili pogoje za njihovo pridobitev na podlagi zavarovanja po predpisih bivše SFRJ o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev. Kdo so upravičenci iz tega člena je določeno v 2. členu. Zato samo uporaba določil 1. člena ZPIZVZ, kot to predlaga revident ni mogoča.
disciplinska odgovornost - nedoseganje pričakovanih rezultatov - odreditev nadurnega dela
Delavec je disciplinsko odgovoren za kršitve delovnih obveznosti le, če po svoji krivdi ne izpolnjuje svojih dolžnosti in delovnih obveznosti, zato bi tožena stranka morala v disciplinskem postopku ugtavljati ne samo, zakaj tožnica ni dosegala pričakovanih rezultatov dela, temveč tudi, ali je za to kriva (odgovorna). Pri odreditvi dela preko polnega delovnega časa mora delodajalec upoštevati kogentne zakonske določbe tako glede trajanja takega dela kot glede tega, komu takega dela ne sme odrediti, sicer je odreditev takega dela nezakonita. Tožnici ni mogoče očitati kot disciplinsko kršitev, če se ne ravna po nezakonitem sklepu delodajalca.
razvrstitev direktorja zavoda - razlogi za razvrstitev
Tožnica je do 12.5.1995 opravljala funkcijo direktorice in je bila kot taka vpisana v sodni register. Ker do tega dne tudi ni bila razrešena, je pravilna odločitev sodišča, da je sklep sveta tožene stranke nepravilen in nezakonit, kolikor ugotavlja prenehanje mandata za nazaj. Ker za predčasno razrešitev tudi ni bilo izkazanega nobenega drugega razloga za predčasno razrešitev, je sklep o razrešitvi brez dejanske in pravne podlage.
Če je tožba vložena zoper akt lokalne skupnosti - odločbo župana občine, je za odločanje o taki tožbi stvarno pristojno upravno sodišče. To izhaja iz določbe 1. člena Zakona o upravnem sporu.
upravni postopek - položaj stranke - zahteva za vročitev odločbe
Ker je tožnik zahteval vročitev odločbe, izdane v postopku, v katerem ni bil udeležen kot stranka, oba upravna organa pa sta presodila, da tožnik ni izkazal okoliščin, ki bi mu lahko dale položaj stranke po 49. členu ZUP/86, je bila njegova zahteva pravilno zavržena.
sodba na podlagi pripoznave - preklic pripoznave - izjava dana v zmoti - možnost obravnavanja pred sodiščem - sestava zapisnika - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Kršitev pravil o sestavi zapisnika, ki jih vsebujejo 122. do 127. člen ZPP, predstavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP.