Ker je bila zahteva za varstvo zakonitosti zoper sklep senata Vrhovnega sodišča o podaljšanju pripora vložena po poteku osemdnevnega roka iz 3. odstavka 421. člena ZKP, jo je Vrhovno sodišče kot prepozno zavrglo.
Toženčevo sklicevanje na to, da njegovo ravnanje ni bilo "očitno nepošteno" ni utemeljeno. Pri prevzemu denarja namreč on in/ali njegova pravna prednica nista izražala prave volje, saj sta sprejela denar za plačilo kupnine stanovanja, ki sta ga bila že kupila. Ker tožnika za to nista vedela in sta ju toženca spravila v zmoto ali sta ju držala v zmoti, sta ju prevarala (65. člen ZOR), in je tako ravnanje očitno nepošteno. Toženec in njegova žena nista ravnala pošteno že pri sklepanju pravnega posla in prevzemu denarja, zato sta predvsem onadva izrabljala možnost in trgovala s pravico odkupa stanovanja po ugodnih pogojih iz SZ.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - ni razlogov o odločilnem dejstvu - pripor - utemeljen sum
V sklepih o odreditvi oziroma podaljšanju pripora, izdanih po pravnomočnosti sklepa o uvedbi preiskave oziroma po pravnomočnosti obtožnice, se sme sodišče po ustaljeni ustavnosodni praksi glede utemeljenosti suma sklicevati na takšen sklep oziroma obtožnico, če je utemeljen sum v teh odločbah obrazložen in če se okoliščine niso spremenile do te mere, da bi nastal dvom o njegovem obstoju.
odgovornost za drugega - odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom - povrnitev škode
Temeljna predpostavka za odgovornost delodajalca je namreč po 170. členu ZOR (poleg ugotovitev elementov civilnega delikta) v tem, da je delavec (v tem primeru stranski intervenient) povzročil škodo pri delu ali v zvezi z delom. Škoda je storjena pri delu ali v zvezi z delom, če je neposredni povzročitelj deloval v zvezi z nalogami, ki so mu naložene v okviru dejavnosti delodajalca (tožene stranke).
Bistvena je vsebinska povezava med dejavnostjo delodajalca in delavčevim dejanjem, ki je povzročilo škodo. Pomembna je funkcionalna zveza med škodnim ravnanjem delavca in njegovimi delovnimi nalogami. Opravljanje dela med malico (delovnim odmorom) pri tem na razmerje med tretjo osebo, ki ji je bila prizadejana škoda in delodajalcem, ne vpliva.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22129
URS člen 123, 123/1, 123/2.ZPKri člen 22, 22/1. KZJ člen 214, 214/2.ZVojD člen 38, 46, 46/5. EKČP člen 9.ZKP člen 560, 560/1.
poprava krivic - revizija - politični zapornik - nepokorščina pri vpoklicu v vojaško službo in izmikanje vojaški službi - ugovor vesti - dolžnost sodelovanja pri obrambi države
Pri presoji, ali so podani pogoji za revizijo po ZPKri, ni mogoče izhajati iz sedanje ustavne in zakonske ureditve pravice do ugovora vesti, marveč iz ureditve tega vprašanja v času storitve dejanja in ocene, ali je bila ta taka, da je mogoče trditi, da izpodbijana sodba temelji na zakonu, ki je bil zaradi političnih, razrednih ali ideoloških razlogov zlorabljen oziroma uporabljen v nasprotju z načeli in pravili pravne države.
Obvezno služenje vojaške dolžnosti samo po sebi ni v nasprotju z 9. členom EKČP.
Z zahtevo za revizijo po ZPKri ni mogoče uveljavljati kršitev zakona, ki so po 1. odstavku 420. člena ZKP podlaga za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, marveč je dopustna samo v tistih primerih, ko je bila določena oseba obsojena v skladu s takratno kazensko zakonodajo, vendar na podlagi kazenskega materialnega zakona, ki je bil zaradi političnih, razrednih ali ideoloških razlogov zlorabljen oziroma uporabljen v nasprotju z načeli in pravili pravne države.
Pogoji za pridobitev statusa političnega zapornika se ne prekrivajo v celoti s pogoji za vložitev revizije zoper kazensko obsodilno sodbo, saj gre za vsebinsko različna postopka, z različnimi predpostavkami in posledicami.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22107
URS člen 29, 29-3.ZKP člen 18, 18/1, 307, 307/3, 326, 371, 371/1-3, 420, 420/2, 424, 424/1.KZ člen 196, 196/1.
glavna obravnava - sojenje v nenavzočnosti obdolženca - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obseg preizkusa kršitev zakona - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - kazniva dejanja zoper človekovo zdravje - neupravičena proizvodnja in promet z mamili
Pogoje za sojenje v nenavzočnosti ugotavlja sodišče. Tako je obtoženčev izostanek z glavne obravnave opravičen šele, ko ga kot takšnega oceni sodišče. Slednje tudi presoja, v katerih primerih se šteje, da je obtoženec že bil zaslišan in kdaj njegova navzočnost na glavni obravnavi ni nujna.
Zgolj dejstvo, da vsi soobsojenci niso bili navzoči na vseh glavnih obravnavah, ne pomeni, da je bil obsojenec prikrajšan v pravici do učinkovite obrambe.
Kaznivo dejanje po 1. odstavku 196. člena KZ je dokončano že s tem, ko storilec podvzame katero od v njem navedenih dejavnosti, ker se s tem ustvarja oziroma povzroča splošna nevarnost za zdravje in življenje ljudi, torej tudi v primerih, ko je med kupcem in prodajalcem sklenjen sporazum o blagu in ceni, čeprav mamilo še ni bilo predano kupcu.
Ker je sodišče ocenilo, da ponovna izvedba dokaza ne bi mogla vplivati na dejstva, ki so odločilna v zvezi s presojo obstoja kaznivega dejanja, saj obramba z utemeljitvijo dokaznega predloga ni izkazala zadostne stopnje verjetnosti, da bi njegova izvedba lahko bistveno vplivala na s pravnomočno sodbo ugotovljena odločilna dejstva, z njegovo zavrnitvijo ni bila kršena obsojenčeva pravica obrambe.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS07496
URS člen 16, 51.ZNP člen 70, 71, 71/3, 73.ZZDej člen 49.
pridržanje oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah - varstvo osebne svobode - zdravljenje na zaprtem oddelku psihiatrične zdravstvene organizacije - prostovoljno zdravljenje
Za ugotovitev ali obstajajo pogoji za pridržanje bolnika na zdravljenju na zaprtem oddelku v zdravstveni ustanovi (70. člen ZNP) ne zadošča zgolj obstoj duševne bolezni in potrebe po zdravljenju (kar je predvsem medicinska odločitev), temveč je treba ugotoviti še ogrožanje drugih ljudi ali sebe. Ta odločitev pa prehaja medicinske okvire in zahteva tehtanje stopnje ogroženosti ali kršitve ustavno varovanih družbenih vrednot. Tudi presoja, ali bolnik lahko svobodno odloča o zdravljenju in ali lahko kljub bolezni oblikuje pravno relevantno izjavo, zahteva pravno presojo. V tretjem odstavku 71. člena ZNP je predvidena presoja sodišča, če je oseba pridržana v zdravstveni organizaciji, ali če iz strokovnih spoznanj o duševnem stanju pridržane osebe izhaja, da ne more izraziti svoje volje. V primeru duševne bolezni je sposobnost razumevanja in dojemanja dejstev zaradi bolezni same ali zaradi zdravil pogosto pomembno zmanjšana in bolnik nima uvida v svoje bolezensko stanje. Zato je v dvomu prav, da presojo o nujnosti zdravljenja poleg zdravnika opravi sodišče v posebnem tajnem postopku.
Ob prevedbi, ki temelji na 123. členu ZVojI, je potrebno upoštevati ureditev 2. odstavka 122. člena ZVojI, ki določa, da se ne prevedejo odstotki invalidnosti vojnih invalidov, ki bodo ta status uveljavili do uveljavitve enotnih kriterijev za ocenjevanje vseh vrst invalidnosti v Republiki Sloveniji. Če je imela tožnica do sprejema novih meril že uveljavljen status civilnega invalida vojne VI.
skupine zaradi 60% invalidnosti, glede na izrecno določbo 2. odstavka 122. člena ZVojI ni zakonske podlage za prevedbo odstotka invalidnosti - ob prevedbi na podlagi 123. člena ZVojI.
ZOR člen 18, 18/2, 154, 154/1, 158. ZVJS člen 3, 21.ZPP člen 243, 251.
povzročitev škode - podlage odškodninske odgovornosti - odgovornost upravljalca smučišča - pojem nevarnega mesta po ZVJS - stičišče vlečnice in smučišča - odgovornost smučarja - padec in nalet smučarja - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine
Vzporedni položaj smučarske vlečnice in smučišča ne predstavlja nevarnega mesta, ki bi narekovalo med njima posebno zaščito z varnostno ograjo. Taka razmejitev torej ni niti predpisana s 3. členom ZVJS niti ni običajna.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da tožeča stranka v zahtevi za izdajo začasne odredbe navaja okoliščine, ki kažejo na priprave prizadete stranke, da prične opravljati notarsko dejavnost in poslovanje, ne pa okoliščin, ki bi kazale na opravljanje notarske dejavnosti, katere prepoved zahteva.
stiki z otroki - varovanje koristi otrok - prepoved stikov
Organi, ki odločajo o stikih enega od staršev z otroki, morajo z vsemi ukrepi varovati otroka pred vsemi oblikami nasilja, poškodb ali zlorab. Vsa dejanja, ki bi bila v nasprotju s koristmi otroka, pa čeprav gre le za sum, je treba zato preprečiti. Prepoved stikov, ki je vsebinsko začasen ukrep, je bila zato utemeljena.
Sodišče prve stopnje ni vezano na pravno kvalifikacijo zahteve za izdajo začasne odredbe (1. odstavek 69. člena ZUS). S tem, ko je upoštevalo navedbe tožeče stranke, ki izhajajo iz njene zahteve za izdajo začasne odredbe ter ugotovilo obstoj oziroma izpolnitev pogojev, ki jih terja 2. odstavek 69. člena ZUS, je zakonito in pravilno izdalo predlagano začasno odredbo.
ZAzil člen 35, 35/2-1, 38, 38/2, 38/3. ZUS člen 22, 22/5.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - rok za vložitev predloga - dovoljenost predloga
Tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje je nedovoljen, ker je bil vložen po izteku tri dnevnega roka za njegovo vložitev oz. po izteku treh dni, ko je prenehal vzrok za zamudo vložitve tožbe. Tožba je zato vložena prepozno.
zaplemba premoženja - ničnost odločbe - upravni spor bistvena kršitev določb postopka - odločanje na seji
Podana je bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu, ker sodišče prve stopnje na predlog prizadete stranke (hčerke oseb, ki jima je bilo zaplenjeno njuno premoženje v letu 1946) ni opravilo glavne obravnave, predvsem zaradi ugotavljanja dejstva, ali gre za osebi slovenske ali nemške narodnosti, ob nespornem dejstvu, da potrdila Okrajnega odbora OF v upravnih spisih ni, kar bi izkazovalo, ali je ali ni podan ničnostni razlog.
odpis davčnega dolga - kriteriji za odpis - nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov
Osnovni kriterij pri odločanju o odpisu davčnega dolga je podatek o tem, ali dohodek na družinskega člana pri zavezancu presega znesek bruto zajamčene plače na zaposlenega v RS.
Ker ledeni čaj ne vsebuje naravnih sadnih sestavin, ga ni mogoče uvrstiti med naravne sadne sokove ali sadne napitke, od katerih se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 6,5%.
blagovna in storitvena znamka - pravno varstvo - pogoj za priznanje znaka - primernost znaka za razlikovanje
Pravno varstvo lahko pridobijo tudi znaki, ki sami po sebi sicer ne bi bili primerni za razlikovanje, če so postali razlikovalni na trgu z dolgotrajno uporabo.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obseg preizkusa kršitev zakona
Vrhovno sodišče se pri odločanju o zahtevi v smislu 1. odstavka 424. člena ZKP omeji samo na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v svoji zahtevi, pri čemer mora biti očitana kršitev obrazložena. Če pa gre za očitek kršitve iz 3. točke 1. odstavka 420. člena ZKP, pa mora biti obrazložen tudi vpliv kršitve določb ZKP na zakonitost sodne odločbe.