dovoljenje za stalno prebivanje tujca - začasna odredba
Pritožničine zdravstvene težave in socialne razmere nista razloga, na podlagi katerih bi bilo možno izdati predlagano začasno odredbo. Pa tudi sicer ni mogoče izdaje začasne odredbe pogojevati z rešitvijo glavne stvari, ki se izključno nanaša na zahtevo za stalno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji.
Stavka je v istem časovnem obdobju lahko samo zakonita, če poteka v skladu z veljavnim zakonom, ali pa nezakonita, če se z njo kršijo veljavni predpisi. Zato ni možno, da bi se ugotovilo, da je del stavke zakonit (na primer stavka na določenih delovnih mestih), deloma pa nezakonit (na primer zapora izvoza in uvoza), saj nezakonitost, ki ima (običajno) širše posledice, povzroči, da je ravnanje v celoti nezakonito. Stavke tudi ni mogoče brez medsebojnega sporazuma enostransko prekinjati. Enostransko je možno samo (pre)nehanje stavke tako, da mora pri nadaljevanju (ponovnem organiziranju) stavke tisti, ki stavko organizira, sprejeti vse ustrezne sklepe za nadaljevanje in nadaljevanje tudi pravočasno napovedati.
določitev drugega krajevno pristojnega sodišča - tehtni razlogi
Sodišče si mora prizadevati, da se opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški (prvi odstavek 11. člena ZPP). Zaradi pospešitve obravnavanja ali zaradi zmanjšanja stroškov je v 300.
členu ZPP predvidena tudi možnost združitve več pravd za skupno obravnavanje. Vendar je to mogoče le, če pravde istega tožnika zoper več tožencev tečejo pred istim sodiščem.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navedbami v zahtevi za varstvo zakonitosti vložnica izpodbija dejanske zaključke, ki jih je sodišče sprejelo v zvezi z obravnavanimi kaznivimi dejanji, s čimer uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Iz tega razloga zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
izredna pravna sredstva - revizija - rok za vložitev revizije - prepozna revizija - zavrženje revizije
Po določbi 112. člena ZPP bi se v primeru, ko je za tožečo stranko vložil revizijo odvetnik, lahko štelo, da je revizija pravočasna, četudi bi prispela prepozno na pristojno sodišče, le v primeru, če bi se prepozna vložitev dala pripisati vlagateljevi očitni pomoti.
Pravilno bi morali biti revizija in ovojnica naslovljeni na Okrajno sodišče v Trebnjem (373. člen ZPP). Že pri naslovitvi revizije na vrhovno sodišče ne bi bilo mogoče govoriti o očitni pomoti vlagatelja, če bi bila tudi ovojnica naslovljena na to sodišče. Še manj gre za očitno pomoto v konkretnem primeru, ko je bila revizija napačno naslovljena na vrhovno sodišče, nato pa še napačno na ovojnici naslovljena na višje sodišče. Takšne dvojne napake ni mogoče opredeliti kot očitne pomote. Revizije zato ni mogoče šteti kot pravočasne na podlagi šestega odstavka 112. člena ZPP.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Presoja, ali obstoji nasprotje med izrekom in razlogi sodbe (bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP).
Sklep sodišča druge stopnje o zavrnitvi pritožbe proti sklepu sodišča prve stopnje, da se ne dovoli sprememba tožbe, nima pravne narave sklepa, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan. Sodišče bo v nadaljevanju postopka odločalo o vsebini tožbe, katere spremembe ni dovolilo in bo postopek končan šele s tako odločitvijo.
razmerja med zakoncema po razvezi zakonske zveze - dolžnost preživljanja zakonca - pravica do preživnine - nepreskrbljenost zakonca
Zaradi razveze zakonske zveze se socialne, premoženjske in druge razmere tožnika niso prav nič spremenile. Z rednim delom je tožnik prenehal veliko let pred razvezo zakonske zveze (v letu 1986), ob razvezi je dobil izplačan delež na ustvarjenem skupnem premoženju, po ugotovitvah obeh sodišč zdravstvenih težav nima, že v času trajanja zakonske zveze je opravljal le občasna priložnostna dela, kar počne tudi po razvezi, k stroškom preživljanja obeh otrok, ki redno študirata in sta oba hudo slušno prizadeta, pa nič ne prispeva.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživljanje zakonca - preživnina - bistveno poslabšanje socialnega položaja zakonca - možnosti preživninskega zavezanca
Po presoji Vrhovnega sodišča določbe 81. člena ZZZDR ni mogoče razumeti tako, da se lahko ob razvezi zakonske zveze določi znesek za preživljanje le v primeru, ko gre za popolnoma nepreskrbljenega zakonca in/ali zakonca, ki sploh nima nobenih sredstev za življenje (in si jih sam tudi ne more pridobiti), ampak jo je treba uporabiti tudi v primerih, ko se zaradi razveze zakonske zveze socialni in premoženjski položaj enega od zakoncev bistveno spremeni (poslabša). Pravno pomembno je, da toženka živi v ZR Nemčiji. Tam sta imela s tožnikom tudi zadnje skupno prebivališče. Od toženke ni mogoče zahtevati, naj zaradi razveze zakonske zveze spremeni kraj stalnega prebivanja in se preseli celo v drugo državo, kjer naj bi bilo življenje cenejše (v obravnavanem primeru v Republiko Hrvaško). Pri odločanju o tem, ali ji je treba ob razvezi zakonske zveze določiti preživnino v breme tožnika kot bivšega zakonca, je treba zato upoštevati tudi to dejstvo.
Ob pravilni uporabi 81. člena ZZZDR se položaj zakonca samo zaradi razveze zakonske zveze vendarle ne bi smel bistveno poslabšati. To seveda velja le ob pogoju, da drugi zakonec plačevanje preživnine zmore.
kazniva dejanja zoper uradno dolžnost in javna pooblastila - izsiljevanje izpovedi - sostorilstvo
Pri sostorilstvu gre torej za sodelovanje dveh ali več oseb, pri katerem vsakdo sam neposredno uresničuje del zakonskih znakov kaznivega dejanja. Zato ni potrebno, da bi vsak sostorilec uresničil vse znake dejanskega stanja kaznivega dejanja.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe
Določba 120. člena ZD, i se nanaša na pogodbo o dosmrtnem preživljanju, je pravilno uporabljena. Tožnica ni dokazala, da toženca pogodbe ne bi izvrševala.
zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko obsojenec v zahtevi ne uveljavlja nobene kršitve zakona, pač pa zgolj izraža posplošeno kritiko na način vodenja predkazenskega in kazenskega postopka ter nestrinjanje z odločitvami sodišča, ki da ni izvedlo vseh dokazov, uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Iz tega razloga pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
povrnitev negmotne škode - odgovornost delodajalca - odgovornost države - škoda povzročena pri delu ali v zvezi z delom - stalna pripravljenost - uporaba službene pištole
Zahteva iz prvega odstavka 170. člena ZOR, da je delavec škodo tretji osebi povzročil na delu ali v zvezi z njim, predstavlja zahtevo o funkcionalni zvezi med škodnim ravnanjem delavca in njegovimi delovnimi nalogami.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21797
KZ člen 183, 183/1, 183/4.ZKP člen 178, 178/5, 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - spolni napad na otroka - prizadeti spolno nedotakljivost osebe - izvajanje dokazov - zaslišanje prič - navzočnost zagovornika pri zaslišanju prič - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pri dejanjih iz 4. odstavka 183. člena KZ ni dotikanja teles, pač pa gre za različna spolno nedostojna ravnanja oziroma dejanja, ki so namenjena zadovoljitvi storilčeve spolne pohote pred otrokom, kot tudi za zadovoljevanje takšne pohote s tem, da otrok opravlja določena spolna dejanja. Zato zatrjevanje obsojenčevega zagovornika, da prijemanje deklet za zadnjico, otipavanje po njihovih prsih, polaganje roke dekleta na obsojenčevo spolovilo in ravnanje obsojenca, ko se je slekel do golega in se gol ulegel na deklico, ne pomeni kaznivih dejanj po 1. ampak po 4. odstavku 183. člena KZ, ni utemeljeno.
Ko sodišče odloča o tožbenem zahtevku, ni vezano na uporabo prava, ki ga ponujajo procesni udeleženci. Uporaba materialnega prava je stvar sodne presoje. Vendar pa je sodišče vezano na meje postavljenih zahtevkov in na dejstva in dokaze, s katerimi se ta dokazujejo, torej na trditveno podlago tožbe (2. člen in prvi odstavek 7. člena ZPP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21778
KZ člen 9, 217, 217/1.ZC člen 1, 1-2.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper premoženje - goljufija - ček - čas storitve kaznivega dejanja - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obsojenec je z lažnivim prikazovanjem izmamil od oškodovancev podpisane čekovne blankete kot pogoj, da jim bo sploh uredil posojilo. Ker je bil spoznan za krivega kaznivega dejanja goljufije in ne kaznivega dejanja ponarejanja vrednostnih papirjev po 3.
odstavku 250. člena KZ, se vprašanje, ali je šlo pri podpisanih čekovnih blanketih za ček po določbah Zakona o čeku, ne nanaša na enega od zakonskih znakov kaznivega dejanja.
ZKP člen 18, 18/1, 355, 355/2, 420, 420/2, 424, 424/1.
načelo proste presoje dokazov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obseg preizkusa kršitev zakona
Neupoštevanje določbe 2. odstavka 355. člena ZKP lahko poraja predvsem dvome v pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja. Iz tega razloga pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).