prenehanje uporabe radijskih frekvenc - začasna odredba - izpolnjevanje pogojev za izdajo - nastanek težko popravljive škode
Razloge in dokaze, da so izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe po 1. odstavku 69. člena ZUS, mora stranka navesti že v predlogu za izdajo začasne odredbe. Pavšalno zatrjevanje tožeče stranke, da ji bi z izvršitvijo odločbe nastala težko popravljiva škoda, ni dokaz o tem, zato začasne odredbe, po presoji pritožbenega sodišča, ni mogoče izdati. Razloga, da tudi v primeru uspeha v tem upravnem sporu ne bo mogla dobiti nazaj odvzete frekvence, ker jo bo tožena stranka oddala drugemu, pa tožeča stranka v pritožbenem postopku ne more uspešno uveljaviti, ker ga ni navedla že v predlogu za izdajo začasne odredbe.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - začasna odredba
Pritožničine zdravstvene težave in socialne razmere nista razloga, na podlagi katerih bi bilo možno izdati predlagano začasno odredbo. Pa tudi sicer ni mogoče izdaje začasne odredbe pogojevati z rešitvijo glavne stvari, ki se izključno nanaša na zahtevo za stalno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji.
Stavka je v istem časovnem obdobju lahko samo zakonita, če poteka v skladu z veljavnim zakonom, ali pa nezakonita, če se z njo kršijo veljavni predpisi. Zato ni možno, da bi se ugotovilo, da je del stavke zakonit (na primer stavka na določenih delovnih mestih), deloma pa nezakonit (na primer zapora izvoza in uvoza), saj nezakonitost, ki ima (običajno) širše posledice, povzroči, da je ravnanje v celoti nezakonito. Stavke tudi ni mogoče brez medsebojnega sporazuma enostransko prekinjati. Enostransko je možno samo (pre)nehanje stavke tako, da mora pri nadaljevanju (ponovnem organiziranju) stavke tisti, ki stavko organizira, sprejeti vse ustrezne sklepe za nadaljevanje in nadaljevanje tudi pravočasno napovedati.
izredna pravna sredstva - revizija - rok za vložitev revizije - prepozna revizija - zavrženje revizije
Po določbi 112. člena ZPP bi se v primeru, ko je za tožečo stranko vložil revizijo odvetnik, lahko štelo, da je revizija pravočasna, četudi bi prispela prepozno na pristojno sodišče, le v primeru, če bi se prepozna vložitev dala pripisati vlagateljevi očitni pomoti.
Pravilno bi morali biti revizija in ovojnica naslovljeni na Okrajno sodišče v Trebnjem (373. člen ZPP). Že pri naslovitvi revizije na vrhovno sodišče ne bi bilo mogoče govoriti o očitni pomoti vlagatelja, če bi bila tudi ovojnica naslovljena na to sodišče. Še manj gre za očitno pomoto v konkretnem primeru, ko je bila revizija napačno naslovljena na vrhovno sodišče, nato pa še napačno na ovojnici naslovljena na višje sodišče. Takšne dvojne napake ni mogoče opredeliti kot očitne pomote. Revizije zato ni mogoče šteti kot pravočasne na podlagi šestega odstavka 112. člena ZPP.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe
Določba 120. člena ZD, i se nanaša na pogodbo o dosmrtnem preživljanju, je pravilno uporabljena. Tožnica ni dokazala, da toženca pogodbe ne bi izvrševala.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21979
URS člen 23.KZ člen 212, 212/1-3, 250, 250/3.ZC člen 1, 3.ZKP člen 395, 395/1, 420, 420/2.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - obseg preizkusa pritožbenih trditev - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - dvom v nepristranskost sodišča - kazniva dejanja zoper gospodarstvo - ponarejanje in uporaba ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev - ček - kazniva dejanja zoper premoženje - velika tatvina - posebno predrzen način - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Določbe 1. odstavka 395. člena ZKP si ni mogoče razlagati tako, da mora pritožbeno sodišče, če se strinja z dejanskimi in pravnimi sklepi v prvostopenjski sodbi, te razloge ponavljati, pač pa zadošča, da se nanje sklicuje. Bistvo je, da mora navedbe pritožbe presoditi. Če tega glede navedb o odločilnih dejstvih ne stori, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP.
Ni mogoče zatrjevati, da je bilo sodišče pristransko, ker je zavrnilo dokazne predloge obrambe, saj utemeljenost le-teh sodišče presoja v skladu z merili, ki se nanašajo na relevantnost in verjetnost predlaganih dokazov. Pri tem je odločilnega pomena vsebina dokaza(ov) in pomembnost dejstva(ev), ki se z njim dokazuje(jo), ne pa število predlaganih dokazov, ki jih je sodišče na predlog strank sprejelo ali zavrnilo. Le po tem merilu je torej mogoče presojati, ali je bilo sodišče v tolikšni meri nedovzetno, v konkretnem primeru do dokaznih predlogov obrambe, da bi bilo mogoče njegovo ravnanje opredeliti kot pristransko.
Kaznivo dejanje po 3. odstavku 250. člena KZ je dokončano, ko storilec, ki ni upravičeni imetnik, takšen čekovni blanket podpiše in v njem napiše znesek nepogojnega nakazila, ki naj se izplača iz trasantovega kritja. Ostale rubrike, ki jih v današnjem poslovanju praviloma izpolni upravičenec, pa so pomembne za unovčitev čeka pri banki, ki bi ga brez teh sestavin zavrnila. V vsakem primeru je torej to dejanje dokončano že z izdelavo krivega vrednostnega papirja ali s predrugačenjem pravega z namenom, da se uporabi kot pravi; ni torej potrebno, da bi tak storilec tudi dal ček v uporabo.
Tatvina v odprtem stanovanju, kjer so v drugih sobah stanovalci (ne glede kaj ti počnejo), je tatvina, storjena na posebno predrzen način.
izredna pravna sredstva - revizija - revizijski razlogi
Sodbi sodišč prve in druge stopnje vsebujeta vse razloge o vseh odločilnih dejstvih, pritožbeno sodišče pa se je tudi še posebej opredelilo glede že v pritožbi zatrjevane kršitve pravdnega postopka, da sodišče dokazov ni povzelo v zapisnik oziroma do pritožbene trditve, da je dokazna ocena o alibiju toženca v nasprotju z listinami v spisu.
ZTPDR člen 73, 73/1.ZDR člen 184, 184/1.ZOR člen 23, 170, 171.OZ člen 1, 1/2.
povzročitev škode - škoda v zvezi z delom kot pravni standard - odgovornost za drugega - odgovorna oseba - šikaniranje na delovnem mestu - lex specialis
Pravni standard "škode v zvezi z delom" je treba razlagati tako, da gre zanjo tudi v primerih, ko nastane zato, ker nadrejeni grdo ravna z delavcem na delovnem mestu, očitajoč mu slabo delo, nesposobnost, neupravičeno odsotnost ipd.
razmerja med zakoncema po razvezi zakonske zveze - dolžnost preživljanja zakonca - pravica do preživnine - nepreskrbljenost zakonca
Zaradi razveze zakonske zveze se socialne, premoženjske in druge razmere tožnika niso prav nič spremenile. Z rednim delom je tožnik prenehal veliko let pred razvezo zakonske zveze (v letu 1986), ob razvezi je dobil izplačan delež na ustvarjenem skupnem premoženju, po ugotovitvah obeh sodišč zdravstvenih težav nima, že v času trajanja zakonske zveze je opravljal le občasna priložnostna dela, kar počne tudi po razvezi, k stroškom preživljanja obeh otrok, ki redno študirata in sta oba hudo slušno prizadeta, pa nič ne prispeva.
ZKP člen 362, 362/1, 368, 368/1, 420, 420/2, 421, 421/3.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - napoved pritožbe - pravni pouk o dolžnosti napovedi pritožbe - napoved pritožbe pred razglasitvijo sodbe - zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev zahteve - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Napoved pritožbe mora biti podana izrecno in to po razglašeni sodbi. Najave pritožbe za primer neugodne sodbe pred njenim izrekom ni mogoče šteti kot napovedi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21980
KZ člen 17, 22, 22/1, 127, 127/1.ZKP člen 420, 420/2, 424, 424/1.
kazniva dejanja zoper življenje in telo - umor - poskus umora - krivda - eventualni naklep - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obseg preizkusa kršitev zakona
Za poskus kaznivega dejanja umora zadostuje tudi krivdna oblika eventualnega naklepa.