Tudi če bi pritožbeno sodišče ugotovilo vse zahtevane pogoje iz 88. člena ZDavP, bi to pomenilo le, da je imela tožnica na razpolago dve poti, da doseže plačilo svoje terjatve: po sodni poti na podlagi tožbe po 280. členu ZOR ali v upravni izvršbi na podlagi zakonskega poroštva po 88. členu ZDavP. Ker je imela pravico izbire, ji ni mogoče odreči pravice do sodnega varstva na podlagi tožbe po 280. členu ZOR. Za obravnavanje take tožbe je podana sodna pristojnost. Če bi sodišče to tožbo zavrglo z razlogi, da zaradi možnega plačila v upravni izvršbi tožnica nima pravnega interesa za obravnavano tožbo, bi s tako odločitvijo lahko poseglo tudi v tožničino ustavno varovano pravico do sodnega varstva.
ukrep urbanističnega inšpektorja - upravni spor - bistvena kršitev določb postopka - odločanje na seji
Ker je tožnik v tožbi zahteval, da sodišče odloči po opravljeni glavni obravnavi in predlagal dokaze, sodišče pa je odločilo brez glavne obravnave, je podana bistvena kršitev postopka v upravnem sporu. Po 2. odstavku 50. člena ZUS lahko sodišče odloči brez glavne obravnave le, če v pripravljalnem postopku ugotovi, da dejansko stanje ni sporno ali pa je pravilno ugotovljeno, stranke pa glavne obravnave niso zahtevale.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o podaljšanju pripora med preiskavo
Po spremenjeni določbi 4. odstavka 420. člena ZKP (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-E), ki je začel veljati 13.7.2003) ni več dovoljeno vlagati zahtev za varstvo zakonitosti zoper sklepe o podaljšanju pripora, izdane na podlagi 2. odstavka 205. člena ZKP.
ukrep zdravstvenega inšpektorja - nedopusten način odtekanja fekalne vode
Ukrep zdravstvenega inšpektorja temelji na ugotovitvi, da iz greznice odtekajo fekalne vode in da je to nedopusten način odvajanja teh vod. Ukrep z odreditvijo sanacije greznice temelji na Zakonu o sanitarni inšpekciji, ki organom inšpekcije nalaga odrejanje ukrepov za varstvo pitne vode, tal in zraka.
ZKP člen 132, 132/2. ZP (1983) člen 66, 66/2, 252, 252/2.
varnostni ukrep - pravnomočnost odločbe senata za prekrške
Odločba senata za prekrške postane pravnomočna z dnem pritožbenega senata. Vročitev odločbe je administrativno tehnično opravilo in ne vpliva na nastop pravnomočnosti odločbe.
ZGD člen 4, 4/6. ZTI člen 4, 4/2. ZBH člen 2. ZUS člen 23, 23/3, 59, 59/1, 72, 73.ZOR člen 557-566, 1035, 1065.
ukrep tržnega inšpektorja - prepoved opravljanja dejavnosti brez predpisanega dovoljenja
Ker stranka ni zgolj najemala posojil za izvajanje svoje siceršnje dejavnosti, temveč je sprejemala denarne depozite in je finančna sredstva, pridobljena na ta način, posojala fizičnim in pravnim osebam, je s tem opravljala dejavnost, za katero pa ni imela predpisanega dovoljenja.
Na podlagi poročil je tudi po mnenju pritožbenega sodišča tožena stranka napravila pravilno oceno stanja vojvodinskih Madžarov v Srbiji, sodišče prve stopnje pa je pravilno presodilo odločitev upravnega organa, da pri tožniku niso podani pogoji za priznanje azila.
Odločitve o predlogu za obročno plačevanje taks ni mogoče opreti na določbo prvega odstavka 14. člena ZST, ki se nanaša izključno le na predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Stranka se je z vročitvijo odločbe o odmeri taks šele seznanila z višino taks, sodišče pa bi moralo po strankinem predlogu za obročno plačevanje taks o tem predlogu odločiti v skladu z oceno njenega materialnega stanja.
ZDRS člen 10, 12.SZ člen 45, 52, 53, 54. Uredba o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva RS z naturalizacijo člen 3.
sprejem v državljanstvo - izpolnjevanje pogojev za pridobitev državljanstva z naturalizacijo - zagotovljeno stanovanje
Najemna pogodba za določen čas, sklenjena v skladu s SZ, ki je odplačna in prijavljena pri pristojnem organu za stanovanjske zadeve, izpolnjuje pogoj, ki ga določa ZDRS v 4. točki 1. odstavka 10. člena ZDRS in v 2. alinei 1. odstavka 3. člena Uredbe o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva Republike Slovenije z naturalizacijo. Navedeni določbi namreč ne razlikujeta med najemno pogodbo, sklenjeno za določen ali nedoločen čas.
ZGD člen 4, 4/6. ZTI člen 9, 9/3. ZUP (1986) člen 209, 231. ZUS člen 35, 59, 59/1, 73.
ukrep tržnega inšpektorja - prepoved opravljanja dejavnosti brez ustreznega dovoljenja
Ker stranka nima dovoljenja iz 6. odstavka 4. člena ZGD za opravljanje dejavnosti montaže pnevmatik, ki po Standardni klasifikaciji dejavnosti ni sestavni del dejavnosti trgovine na debelo in drobno (G/50.1), pač pa samostojna dejavnost (G/50.20), je izrečeni ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti montaže pnevmatik zakonit in pravilen. Za odločitev v tej stvari ni pomembno, ali so za opravljanje te dejavnosti predpisani posebni pogoji, ker ZGD ne pozna izjem glede začetka opravljanja dejavnosti brez predpisanega dovoljenja; prav tako za odločitev ni pomembno, ali to dejavnost tožeča stranka opravlja le svojim kupcem, brez zaračunavanja stroškov in ob isti ceni pnevmatik kot v drugih trgovinah, kjer montaže ne izvajajo.
priznanje azila - izpolnjevanje pogojev - strah pred preganjanjem
Oblasti v Srbiji, tako kažejo poročila, korenito spreminjajo razmere v državi v smeri demokratizacije in približevanja Evropi in zato tožnik tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni izkazal utemeljenega strahu pred preganjanjem v smislu izpolnjevanja pogojev za priznanje azila.
Glede na določbo 14 člena ZST je treba za oprostitev plačila sodnih taks zaprositi najpozneje takrat, ko taksna obveznost nastane, sicer zahtevi ni mogoče ugoditi.
Pravica zahtevati plačilo sodne takse zastara v dveh letih od izteka leta, v katerem je taksna obveznost nastala (9/1 ZST), zastaranje pa prekine vsako uradno dejanje organa, ki je namenjeno plačilu oziroma izterjavi takse. Absolutni zastaralni rok pa je 4 leta od taksne obveznosti (9/2 ZST). Glede na to v obravnavanem primeru tožnika neutemeljeno ugovarjata zastaranje.
ZUP (1986) člen 267, 267/1, 267/2, 267/3, 267/4, 267/5.
ničnost odločbe o denacionalizaciji
Samo razlogi iz 1. do 5. točke 267. člena ZUP/86 dopuščajo poseg v pravnomočno upravno odločbo (razlogi za izrek ničnosti odločbe). V presojo zakonitosti pravnomočne odločbe v okviru postopka za izrek ničnosti se sodišče ne more spuščati. Poseg v pravnomočno odločbo je strogo omejen in vezan na ozko razlago določb 267. člena ZUP/86.
posebne operativne metode in sredstva - nedovoljeni dokazi - preiskava - zaslišanje prič v preiskavi - navzočnost obdolženca pri zaslišanju prič - pripor - ponovitvena nevarnost
Čeprav je Ustavno sodišče Republike Slovenije z odločbo št. U-I-272/98 z dne 8.5.2003 razveljavilo 1., 2. in 3. odstavek 49.
člena ZPol (razveljavitev začne učinkovati šele po enem letu od objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije), ni mogoče pritrditi stališču, da obtožnica temelji na nedovoljenih dokazih, ki so bili zbrani z uporabo 49. člena ZPol.
Neutemeljeno je stališče, da obtožnica ne bi smela temeljiti na izsledkih telefonskih razgovorov med obtoženci, čeprav so bili ti dokazi pridobljeni na podlagi odredbe sodišča, ker obtoženec o izvajanju teh ukrepov ni bil obveščen.
Tudi če obtoženec v preiskavi ni bil obveščen o zaslišanjih soobtožencev in nekaterih prič, ni mogoče pritrditi stališču, da so zagovori soobtožencev in izpovedbe prič nedovoljeni dokazi.
V primeru, ko pristojni državni tožilec na podlagi 159. člena ZKP začasno dovoli odložitev odvzema prostosti osumljenim osebam, gre za razmerje med pristojnim državnim organom in organi za notranje zadeve, v katerega sodišče ne more posegati. Zato Vrhovno sodišče ne ocenjuje, ali je bilo tako dovoljenje v trenutku, ko je bilo dano, pravilno in utemeljeno.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Navedbe v zahtevi za varstvo zakonitosti, vloženi zoper sklep o podaljšanju pripora, da je obtoženec miroljuben človek, da so bile grožnje z umorom ter požigom le formalne ter da mu mora biti dana možnost, da zaživi skupaj z družino v slogi in razumevanju, pomenijo oporekanje pravilnosti s strani nižjih sodišč ugotovljenega dejanskega stanja, to je razloga, iz katerega zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (določilo člena 425 ZKP).
spor o pristojnosti - izvršilni postopke - izvršba na premičnine - izključna krajevna pristojnost - sporazum o pristojnosti
Ker je upnik navedel, da se premičnine nahajajo na dolžnikovem naslovu, torej v M., ki je na območju Okrajnega sodišča v Mariboru, je za odločanje o izvršilnem predlogu izključno pristojno mariborsko sodišče.
URS člen 22.ZKP člen 18, 18/1, 395, 395/1, 371, 371/1-11, 420, 420/2.
načelo proste presoje dokazov - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - obseg preizkusa pritožbenih trditev - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in samimi listinami - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - enako varstvo pravic
Določbo 1. odstavka 395. člena ZKP je treba razlagati tako, da mora obrazložitev drugostopenjske sodbe z navedbo sklepov glede dejanskih in pravnih vprašanj zavzeti stališče do pritožbenih navedb, vendar le do tistih, ki se nanašajo na odločilna dejstva.
Enako varstvo pravic iz 22. člena URS pomeni, da sodišče stranko v postopku obravnava enakopravno tako, da v njeni zadevi ne odloči drugače, kot sicer redno odloča v vsebinsko podobnih ali enakih zadevah in da je v izvedenem postopku zagotovljena enakopravnost med v njem udeleženimi strankami.