pritožba osebe, ki ima pravico udeleževati se upravnega postopka, pa v upravnem postopku ni sodelovala, ker ji ta možnost ni bila dana - prepozna pritožba - predlog za obnovo postopka
Oseba, ki ima pravico udeleževati se upravnega postopka, pa v upravnem postopku ni sodelovala, ker ji ta možnost ni bila dana, ima pravico vložiti pritožbo v roku, ki sicer velja za stranke, ki so v upravnem postopku sodelovale. Prepozno pritožbo je treba obravnavati kot predlog za obnovo postopka, ker je že samo dejstvo, da se oseba ni udeleževala upravnega postopka, čeprav bi ji kot stranki morala biti dana takšna možnost, zadosten razlog za obnovitev postopka po 9. točki 249. člena ZUP/86.
ZIZ člen 15, 23, 23/2, 44.ZPP člen 431. ZNot člen 3.ZM člen 66, 67.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - verodostojna listina - menica - original listine - overjene zasebne listine - notarsko overjena kopija menice
Zahtevo za postopek izvršbe na podlagi menice kot verodostojne listine vsebuje ZIZ, ki pa vprašanja, ali mora upnik predložiti menico v originalu ali v kopiji, izrecno ne ureja. Ureja pa predložitev menice v overjenem prepisu, ker v 23. členu med verodostojnimi listinami navaja tudi po zakonu overjeno zasebno listino. Menica je namreč zasebna listina, ki je bila v obravnavanem primeru overjena po 61. členu ZNot, torej je po zakonu overjena zasebna listina. ZIZ navaja med verodostojnimi listinami tudi listino, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine. Tudi ta možnost je bila v obravnavanem primeru izpolnjena, ker prvi odstavek 3. člena ZNot všteva notarsko potrdilo med notarske listine, v drugem odstavku tega člena pa določa, da so notarske listine in njihovi odpravki javne listine.
razmerje med življenjskim zavarovanjem in dodatnim nezgodnim zavarovanjem - smrt zaradi nezgode - plačilo odškodnine
Brez pomena je revizijsko sklicevanje na določbe drugega odstavka 1. člena Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb (NE-94), ki sicer res določajo, da se s temi pogoji urejajo razmerja med zavarovalnico in skleniteljem zavarovanja tudi za primer smrti zaradi nezgode.
Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da "toženka jamči z dodatnim nezgodnim zavarovanjem le za invalidnost in dnevno odškodnino", kar z drugimi besedami pomeni, da zavarovanec v okviru nezgodnega zavarovanja ni imel zavarovanja za primer smrti zaradi nezgode. Tako podvajanje zavarovanj bi bilo tudi nelogično. Zato prvi odstavek 20. člena Splošnih pogojev za življenjsko zavarovanje (ŽZ 93/ATS) določa, kaj je predmet dodatnega nezgodnega zavarovanja:
popolna ali delna trajna invalidnost zaradi nezgode in prehodna nesposobnost za delo (ne pa tudi /kar je povsem logično/ smrt).
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi o vsebini listin in samimi listinami - nedovoljeni dokazi - obvestilo osumljenca policiji - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - obseg preizkusa pritožbenih trditev
Podana je absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, če se sodba opira na dokaz, pridobljen z zaslišanjem policista kot priče o vsebini neformalne osumljenčeve izjave, dane po 2. odstavku 148. člena ZKP, ki se mora sicer izločiti iz spisa (3. odstavek 83. člena ZKP).
Sodišče druge stopnje je v obrazložitvi sodbe dolžno presoditi navedbe pritožbe (1. odstavek 395. člena ZKP). Če se ne opredeli in ne pojasni, kako presoja pritožbene navedbe, ki se nanašajo na odločilna dejstva, stori bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, saj sodba v takšnem primeru nima razlogov o odločilnih dejstvih.
plačilo carinskih dajatev - status blaga, ki je predmet carinske deklaracije
Za uporabo okrožnice Carinske uprave RS, št. 4105/2 z dne 15.10.1991 je bilo potrebno izkazati, da je blago, ki je predmet carinske deklaracije, bilo pred 8.10.1991 v lasti oseb (pravnih in fizičnih) iz Republike Slovenije. V obravnavani zadevi je bila carinska deklaracija sicer vložena v času, ko je veljala navedena okrožnica, vendar tožnik (carinski zavezanec) ni izkazal, da bi bil lastnik blaga pred 8.10.1991.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti posredni oškodovanci - posebno težka invalidnost kot pravni standard
Posebna težka invalidnost zajema le tiste primere, ki po Fischerjevem sistemu spadajo v VI. skupino (izguba obeh očes, paraplegija, dvojne amputacije, druge hude trajne posledice povezane s trajno nemočnostjo, kot je izguba bistvene življenjske funkcije v telesni ali duševni sferi, ki ima za posledico odvisnost od oskrbe in pomoči drugih).
1. Tožeča stranka je vrednost spornega predmeta navedla v točkah (po analogiji taksne ali odvetniške tarife), tako da vrednosti spornega predmeta ni izrazila v denarni enoti. To pomeni izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta, kar ima za posledico nedovoljenost revizije.
2. Vrednost spornega predmeta 2.000.000,00 SIT je tožeča stranka navedla ob spremembi tožbe, ko je poleg obstoječega zahtevka postavila še dodatni tožbeni zahtevek. Navedena nova opredelitev vrednosti spornega predmeta se lahko nanaša samo na dodatni tožbeni zahtevek in o tem obsegu je označba vrednosti spornega predmeta pravočasna in taka, da je revizija dovoljena.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o denarni kazni
Ker je zagovornik vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sklep, s katerim je bil denarno kaznovan na podlagi 1. odstavka 190. člena v zvezi s 78. členom ZKP, jo je vložil zaradi varovanja lastnih pravic, zato glede na določbo 1. odstavka 421. člena ZKP ni dovoljena.
pravica do pritožbe - napoved pritožbe - pravni pouk o dolžnosti napovedi pritožbe
Ker obsojenec pritožbe ni napovedal ne ob razglasitvi sodbe in tudi ne kasneje, je sodišče utemeljeno štelo, da se je pravici do pritožbe odpovedal (2. odstavek 368. člena ZKP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22112
KZ člen 25, 133, 133/1.ZKP člen 372, 372-4, 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper življenje in telo - lahka telesna poškodba - sostorilstvo - opis kaznivega dejanja - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če sodišče ne kvalificira dejanja lahke telesne poškodbe z eno od oblik udeležbe pri kaznivem dejanju, mora biti jasno opredeljeno, katero poškodbo je oškodovancu prizadejal vsak izmed obdolžencev.
Med okoliščinami, ki pomenijo zakonske znake kaznivega dejanja, mora izrek vsebovati tudi druge okoliščine, ki so potrebne za individualizacijo določenega kaznivega dejanja (npr. čas, kraj), okoliščine, od katerih je odvisna pravna opredelitev (med katere spada tudi opis udeležbe) ter v določenih primerih spremljevalne okoliščine, ki so pomembne za izrek kazenske sankcije.
S tem ko sodišče kljub opisu ni opredelilo dejanj kot kaznivih dejanj, storjenih v sostorilstvu, ne gre za kršitev v škodo obsojencu. Kazenski zakon namreč na splošno vrednoti sostorilstvo kot nevarnejši pojav v primerjavi s samostojnim storilcem, kar se kaže v tem, da v posebnem delu v več primerih sostorilstvu določa kot hujšo obliko kaznivega dejanja (npr. umor po 4. točki 2. odstavka 127.
razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - razmerja med razvezanima zakoncema - dolžnost preživljanja otroka in nepreskrbljenega zakonca - višina preživnine
Kot trajno posledico prestanega duševnega pretresa ima tožnica depresivno psihonevrozo s pretežno anksiozno problematiko. Ta škoda ni zajeta z odškodnino za strah. Trajne posledice strahu so namreč zgolj okoliščina, ki kaže na intenzivnost strahu. Kadar pa preidejo v drugo obliko škode, ko dobijo obliko trajne duševne motenosti, lahko predstavljajo podlago za odmero odškodnine iz naslova pretrpljenih duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Glede na ureditev v splošnih aktih javnega zavoda, ki ne določa, da upravni odbor o kandidatu za generalnega direktorja glasuje tajno, je izvedeno javno glasovanje o tem predlogu zakonito.
obnova kazenskega postopka - nova dejstva in novi dokazi - zavrženje zahteve za obnovo
Če sodišče zavrže zahtevo za obnovo postopka, ker oceni, da dejstva in dokazi, na katere se sklicuje, očitno niso taki, da bi se mogla na podlagi njih dovoliti obnova (1. odstavek 413. člena ZKP), gre pri tem zlasti za ugotovitev, da dejstva in dokazi niso v zvezi z odločilnimi dejstvi iz pravnomočne sodbe, ali pa se nanašajo na dejstva in okoliščine, ki po vsebini in vrednosti niso takšna, da bi zaradi njih nastal dvom glede pravilnosti odločilnih dejstev, na katera se opira pravnomočna sodba.
razmerja med starši in otroki - razveza zakonske zveze - dolžnost preživljanja otroka - možnosti preživninskega zavezanca - potrebe preživninskega upravičenca - višina preživnine
Podlaga za razsojo o višini prispevka za preživljanje otrok ob razvezi zakonske zveze je v 79. členu ZZZDR, kjer sta opredeljeni izhodišči: otrokove potrebe in možnosti staršev.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - protipraven odvzem motornega vozila - imetnik motornega vozila - zahtevek storilca kaznivega dejanja odvzema motornega vozila - pravnomočna kazenska sodba
Tudi tisti, ki je stvar z neupravičenenim odvzemom, torej brez pravnega naslova, dobil v posest, z njo razpolaga kot njen imetnik.
To pomeni, da tožnik, ki je bil s pravnomočno kazensko sodbo obsojen zaradi odvzema tujega motornega vozila, s katerim je bila takoj po odvzemu povzročena nesreča, v kateri je bil sam poškodovan, kljub temu, da v času nezgode avtomobila ni vozil, nima pravice do odškodnine iz naslova obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti.
molk organa - odločba, izdana med pritožbenim postopkom - pravni interes za pritožbo
Ker je tožena stranka med pritožbenim postopkom izdala odločbo, tožnik nima več pravnega interesa za pritožbo v upravnem sporu zaradi molka tožene stranke.
pripor - ponovitvena nevarnost - okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost - prepovedan prehod čez državno mejo - varnost ljudi - odloženo ukrepanje policije
Za sklep, da je podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti, zadošča, če sodišče ugotovi, da hkrati obstajata najmanj ena od alternativno naštetih okoliščin, povezanih s kaznivim dejanjem in najmanj ena od okoliščin, ki zadevajo storilca, ki v medsebojni povezavi utemeljujejo presojo, da je podana realna nevarnost, da bo oseba ponovila istovrstno kaznivo dejanje.
Število kaznivih dejanj lahko predstavlja okoliščino, ki hkrati kaže na težo storjenih kaznivih dejanj, v povezavi z ostalimi okoliščinami pa tudi na obdolženčeve osebne lastnosti, to je nagnjenje k izvrševanju kaznivih dejanj, kar je okoliščina subjektivne narave.
Obdolženec je utemeljeno osumljen, da je izvršil kazniva dejanja kot član dobro organizirane kriminalne združbe, v kateri je imel vsak član vnaprej določeno vlogo. V takem primeru so obdolženci ob tako organizirani kriminalni dejavnosti s skupnim delovanjem vsak v okviru lastne udeležbe izvrševali kazniva dejanja, s tem pa tudi ustvarjali pogoje, v katerih je bila ogrožena varnost prebežnikov na poti do cilja. V takšnih okoliščinah podrobnejša opredelitev vloge posameznega storilca v zvezi z ogrožanjem varnosti (pripor) ni potrebna.
Procesnega standarda neogibnosti pripora za varnost ljudi v postopku odločanja o priporu ni mogoče enačiti z "nevarnostjo za življenje in zdravje tretjih oseb" kot kriterijem iz 159. člena ZKP.
ZOR člen 154, 154/2, 173, 174, 177, 177/3, 200, 203.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost države - služenje vojaškega roka - vojaška vaja - premagovanje pehotnih ovir - lesena pregrada - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Premagovanje ovire "lesena pregrada" je že samo po sebi nevarno glede na njeno višino, gladko podlago, način in čim krajši čas njenega premagovanja. K povečani nevarnosti pa so prispevale tudi okoliščine, v katerih se je vaja izvajala: ovire so bile drsne (mesec marec, senca, vlaga), tožnik pa je imel obute neprimerne mehke teniske.