zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - načelo proste presoje dokazov
Bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP bi bila zaradi zavrnitve dokaznega predloga podana le v primeru, če sodišče v razlogih sodbe ne bi obrazložilo zavrnitve.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - dovoljenost revizije ob času vložitve tožbe - prehodne in končne določbe ZPP - zavrženje revizije
Zmotno je revizijsko sodišče, da je glede vprašanja dovoljenosti revizije pravno pomembna okoliščina, kdaj je tožnik vložil tožbo in kakšen je bil takrat mejni znesek za dovoljenost revizije.
ZKP člen 362, 362/1, 368, 368/1, 368/2, 420, 420/2.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - napoved pritožbe - pravnomočnost sodbe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodba, zoper katero pritožba ni bila napovedana, postane pravnomočna po izteku 8-dnevnega roka za napoved pritožbe.
pripor - nedovoljeni dokazi - predkazenski postopek - zasliševanje oseb s strani policije - oprostitev pričanja
Za informativne razgovore, ki jih opravljajo organi za notranje zadeve in ki predstavljajo le določene informacije kot priloge ovadbe, niso zavezujoče določbe ZKP o zasliševanju prič, torej tudi ne tista iz 2. odstavka 236. člena ZKP o pouku o oprostitvi pričanja določenim osebam. Opustitev tega pouka s strani organov za notranje zadeve zato ne predstavlja kršitve določb ZKP.
Ker pomeni določba 2. odstavka 236. člena ZKP oprostitev dolžnosti pričevanja v zakonu navedenih oseb v njihovo korist in ne v korist obdolženca, obdolženec ni upravičen zahtevati vnaprej izločitev izjav teh oseb, temveč so te osebe tiste, ki se bodo odločile, ali bodo pričale ali ne. Vse do takrat pa uradni zaznamek o razgovoru organov za notranje zadeve z navedenimi osebami predstavlja gradivo, ki so ga policisti zbrali kot prilogo ovadbi in na podlagi katerega preiskovalni sodnik presoja, ali je podan utemeljen sum, da je neka oseba storila kaznivo dejanje, predstavljajo pa tudi podlago za odločanje o obstoju oziroma neobstoju pripornih razlogov na strani obdolženca.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obseg preizkusa kršitev zakona
Zgolj vložnikovo zavračanje ugotovljenih odločilnih dejstev ni zadostna podlaga za trditev, da je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP.
pripor - sklep o odreditvi pripora - opis kaznivega dejanja - utemeljen sum - varnost ljudi
Kadar je zoper obdolženca odrejen pripor pred uvedbo preiskave, mora glede na določbo 2. odstavka 202. člena ZKP sklep o odreditvi pripora obsegati tudi opis kaznivega dejanja oziroma določno opredeliti njegove bistvene sestavine, tako da je jasno razvidno, katero kaznivo dejanje se obdolžencu očita. V takšnem sklepu mora biti obrazložen tudi utemeljen sum, ki pa se ne more omejiti le na naštevanje zbranih dokazov in podatkov, ampak mora obrazložitev vsebovati oceno njihove vsebine.
S sklicevanjem na splošno znana dejstva v zvezi z izvajanjem kriminalne dejavnosti (prepovedani prehodi čez državno mejo), ne da bi sodišče pri tem ugotavljalo in ocenjevalno specifične okoliščine konkretnega primera, neogibnost pripora za varnost ljudi ni bila obrazložena v skladu z določbo 2. odstavka 202. člena ZKP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21984
KZ člen 11, 11/1.ZKP člen 257, 372, 372-1, 420, 420/2.
izvedenstvo - ponovno dokazovanje z izvedenci - silobran - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona
Sodišče je ugotovilo, da se je obsojenec ves čas nahajal z oškodovancem v gostinskem lokalu, kjer ga je slednji res provociral, ni pa mu grozil s fizično silo in da ravnanja oškodovanca, ki obsojencu ni grozil, temveč ga je v trenutku, ko je obsojenec hotel zapustiti lokal, zgrabil za ramo, ni mogoče šteti kot napad nanj, kar bi opravičevalo pravno dopustno obrambo (1. odstavek 11. člena KZ). Zato je zaključilo, da obsojenčevo ravnanje, ko je s kozarcem, ki ga je držal v rokah, udaril oškodovanca, ne predstavlja dejanja obrambe.
Kršitev kazenskega zakona je podana samo takrat, ko je sodišče na pravilno ugotovljeno dejansko stanje napačno uporabilo kazenski zakon. Ker pa vložnik kršitev kazenskega zakona utemeljuje s sklicevanjem na drugačno dejansko stanje od tistega, ugotovljenega v napadeni pravnomočni sodbi, po vsebini uveljavlja razlog po 373.
členu ZKP, kar pa ni podlaga za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.
oprostitev plačila sodnih taks - odločanje o predlogu
Kadar gre za odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, mora biti iz sklepa razvidna konkretna višina taksne obveznosti in navedeno tudi, na katero procesno dejanje stranke oz. odločitve sodišča se taksna obveznost nanaša, opisano mora biti tudi konkretno premoženjsko stanje prosilca.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodnika
Poznanstvo med sodniki pristojnega sodišča in ženo strankinega zakonitega zastopnika ni tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22024
ZKP člen 364, 364/7, 364/8, 372, 372-4, 420, 420/2.KZ člen 254, 254/1.
sodba sodišča prve stopnje - obrazložitev obsodilne sodbe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - nepravilna pravna kvalifikacija dejanja - davčna zatajitev - storilec davčne zatajitve - načelnik upravne enote
Določbi 7. in 8. odstavka 364. člena ZKP je mogoče razlagati samo tako, da mora sodišče po eni strani v obrazložitvi sodbe navesti razloge za vsako posamezno odločitev, ki je zajeta z izrekom, po drugi strani pa odgovoriti na predloge strank, ki jim ni ugodilo. Izven navedenega okvira pa ni dolžno obrazlagati vseh možnih in v veljavnih zakonskih določbah predvidenih odločitev.
Kršitev kazenskega zakona iz 4. točke 372. člena ZKP je med drugim podana v primerih napačne pravne opredelitve dejanja, opisanega v obtožbi in povzetega v izrek sodbe.
Kaznivo dejanje davčne zatajitve po 1. odstavku 254. člena KZ storijo fizične osebe, ki so davčni zavezanci, prav tako pa tudi odgovorne osebe pri pravnih osebah, za katere so glede na njihov položaj zavezane dajati podatke v zvezi z odmero davkov in drugih obveznosti.
Načelnik, ki vodi upravno enoto in v okviru z zakonom in drugimi predpisi določenih nalog odgovarja za njeno delovanje, lahko stori kaznivo dejanje davčne zatajitve.
ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 370, 370/3, 377. ZTLR člen 20, 25, 33.
pridobitev lastninske pravice - pravni naslov - pravni posel - kupna pogodba - odločba državnega organa - prepoved poseganja v dejanske ugotovitve - dovoljenost revizije - nedenarni tožbeni zahtevek in denarni nasprotni tožbeni zahtevek - zavrženje revizije
Že zaradi prenizke revizijske vrednosti spora o tožbenem zahtevku v ugotovitev in odločitev, da je tožnik lastnik nadomestnega zemljišča, ni mogoče posegati. Zaradi dejanske narave ugotovitve o obstoju drugega pravnega naslova za tožnikovo lastninsko pravico pa ni mogoče posegati niti v to ugotovitev. Drugega naslova zato, ker je toženka svoj nasprotni tožbeni zahtevek utemeljevala s trditvami, da je naslov tožnikove lastninske pravice samo zakon, in sicer 25. člen ZTLR o gradnji na tujem svetu, po katerem pa bi toženka lahko zahtevala plačilo zemljišča. Ker ni šlo za situacijo gradnje na tujem svetu, navedena zakonska določba ne utemeljuje nasprotnega tožbenega zahtevka.
Pri presoji dovoljenosti revizije ni mogoče seštevati ocene vrednosti nedenarnega tožbenega zahtevka in vrednosti denarnega nasprotnega tožbenega zahtevka. Gre za dva samostojna zahtevka, ki se sicer lahko obravnavata skupaj ali zaradi procesnih razpolaganj strank ali po odločbi sodišča iz razlogov procesne ekonomije, vendar zaradi skupnega obravnavanja ne izgubita svoje samostojnosti. V obravnavani zadevi pa sta poleg tega delno različni dejanski, v celoti pa pravni podlagi vsakega od sporov (argument iz drugega odstavka 41. člena ZPP). Zato je treba vprašanje dovoljenosti revizije presojati ločeno za vsak spor posebej.
izločitev sodnika - dvom v nepristranskost - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - glavna obravnava - sprememba obtožbe
Pavšalen očitek o kršitvah določb kazenskega postopka, ki naj bi bile storjene s tem, ker sodišče prve stopnje ni zaslišalo dveh prič, ki naj bi bili pomembni za presojo, ali je bilo kaznivo dejanje sploh storjeno, ne izkazuje kršitev obsojenčevih pravnih jamstev v zvezi z pravico do izvajanja dokazov v njegovo korist.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - napoved pritožbe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Položaj, v katerem pravilno poučeni obdolženec o pravici do pritožbe le-te ne napove, je enak položaju, v katerem se z izjavo izrecno odpove pravici do pritožbe ali jo umakne. Upravičenec do pritožbe, ki tako ravna, svoje izjave ne more preklicati.V takem primeru tudi postopanje sodišča, ki je sodbo in njeno pisno obrazložitev s pravnim poukom izdalo po preteku osemdnevnega roka za napoved pritožbe, v katerem pa ta ni bila napovedana, ne daje podlage za odločitev, da je obdolženec s tem pridobil pravico do pritožbe.
ZIZ člen 15, 35, 35/2, 100, 136.ZPP člen 22, 22/2, 23, 24, 24/1, 25, 25/2.ZUODNO člen 2, 2/2-128.ZS člen 114, 114/1, 114/2.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršba na dolžnikova sredstva pri organizaciji za plačilni promet - občina dolžnikovega stalnega prebivališča - območje sodnega okraja
Za ugotovitev krajevne pristojnosti sodišča v izvršilnem postopku po stalnem prebivališču dolžnika je treba ugotoviti, v katero občino spada ta kraj (naselje). Območje občine se šteje za sodni okraj. Zakon o sodiščih pa določa okrajna sodišča, ki so pristojna za enega ali več sodnih okrajev.
ZKP-E člen 63.ZKP člen 201, 201/1-3, 420, 420/4, 420/2, 421, 421/3.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - rok za vložitev zahteve - pripor - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker določba 63. člena ZKP-E ni popolnoma jasna glede tega, ali se nanaša samo na spremenjeno določbo 3. odstavka 421. člena ZKP, po kateri je mogoče izpodbijati pravnomočne sodne odločbe iz spremenjenega 4. odstavka 420. člena ZKP v osmih dneh od dneva, ko je obtoženec sprejel pravnomočno odločbo, ali pa je v njej zajeta tudi situacija, ko je v teku roka treh mesecev po uveljavitvi ZKP-E vložena zahteva za varstvo zakonitosti tudi zoper pravnomočni sklep, ki ga ni več mogoče izpodbijati s tem izrednim pravnim sredstvom, je treba v takem položaju določbo razlagati v korist obtoženca.
Presoja razlogov glede pripornega razloga ponovitvene nevarnosti (3. točka 1. odstavka 201. člena ZKP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21953
URS člen 22.KZ člen 16, 16/2, 22, 22/2, 42, 42-2.ZKP člen 372, 372-5, 420, 420/2.
odmera kazni - omilitev kazni - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazni - enako varstvo pravic
Očitek, da bi ob popolnejši izvedbi dokazov prišlo do drugačne, obsojencu ugodnejše odločitve, pomeni izpodbijanje pravnomočne sodne odločbe zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, torej razloga, iz katerega zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vlagati (2. odstavek 420. člena ZKP).
Izrek omiljene kazni je po določbah 2. odstavka 16. člena, 2.
odstavka 22. člena in 2. točke 42. člena KZ fakultativen oziroma povedano drugače, kršitev kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP bi bila podana le tedaj, kolikor bi zakon predvideval obligatoren izrek omiljene kazni, pa tega sodišče ne bi storilo.
popravni sklep - očitna pomota v izreku odločbe - številka parcele in katastrska občina
Če v izreku ni navedena številka parcele in tudi ne katastrska občina, kjer leži objekt, na katerega se nanaša izrečen ukrep urbanističnega inšpektorja, iz obrazložitve iste odločbe pa je razvidno, za katero parcelo in k.o. gre, se ta očitna pomota lahko odpravi s popravnim sklepom po določbi 1. odstavka 219. člena ZUP (1986). Popravek ima učinek od dneva, od katerega ima učinek popravljena odločba.
V tej zadevi je tožeča stranka vložila tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe in navedla vrednost spornega predmeta 2,120.000 SIT. Kasneje je razširila tožbo z novim zahtevkom za ugotovitev ničnosti sodne poravnave. V zvezi z drugim zahtevkom vrednosti spornega predmeta ni navedla ne v pisni vlogi, s katero je razširila tožbo, ne kasneje. Šlo je za združitev zahtevkov v eni pravdi, pri čemer zahtevka nimata ne iste dejanske ne pravne podlage.
Tudi zahtevek za ugotovitev ničnosti sodne poravnave o plačilu je premoženjskopravne narave. Ker tožeča stranka ni navedla vrednosti spornega predmeta, pomeni, da je vložila revizijo zoper sodbo, zoper katero je ni mogoče vložiti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21948
ZKP člen 18, 18/1, 371, 371/1-11, 420, 420/2. KZ (1977) člen 52, 52/1, 52/2.KZ člen 3, 3/1.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - načelo proste presoje dokazov - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - ni razlogov o odločilnih dejstvih - kazniva dejanja zoper življenje in telo - posebno huda telesna poškodba - opis kaznivega dejanja - krivda - časovna veljavnost kazenskega zakona - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je pri temeljni obliki kaznivega dejanja posebno hude telesne poškodbe po 1. odstavku 52. člena KZ-77 edina možna oblika krivde naklep, pri kvalificirani obliki po 2. odstavku istega člena pa glede na posledico malomarnost, tega ni potrebno vnašati v izrek, temveč se glede oblike krivde (direktni ali eventualni naklep oziroma zavestna ali nezavestna malomarnost) opredeli sodišče v obrazložitvi.
zakonitost aktov organov lokalne skupnosti - razveljavitev srednjeročnega in dolgoročnega plana občine - sprejem osnutka zazidalnega načrta - sodna pristojnost
Za presojo skladnosti splošnih aktov z ustavo oziroma z zakoni je po določbi 21. člena Zakona o ustavnem sodišču stvarno pristojno ustavno sodišče.