dovoljenost revizije - več tožnikov - navadno sosporništvo - vrednost spornega predmeta
Na tožeči strani nastopajo trije tožniki kot sosporniki, njihovi zahtevki pa se opirajo na isto dejansko in pravno podlago. V takšnih primerih subjektivne kumulacije na aktivni strani se pravica do revizije presoja na enak način, kot pri subjektivni kumulaciji zahtevkov na pasivni strani, to je po vrednosti vsakega zahtevka posebej (2. odstavek 41. člena ZPP).
neopravičena odsotnost z dela - prenehanje delovnega razmerja
Niso podani pogoji za prenehanje delovnega razmerja po določbi 6. točke prvega odstavka 100. člena ZDR, če je delavec z dela neopravičeno izostal le štiri delovne dni zaporedoma.
Ob ugotovitvi disciplinske komisije, da so bila delavcu v zvezi z njegovim delom zaupana sredstva velikih vrednosti in da nespoštovanje pravil poslovanja dopušča možnost zlorab in okoriščanja posameznikov, je izkazan obstoj zatrjevane posledice: možnost nastanka večje škode. Zadošča samo možnost in ni treba, da taka škoda kasneje tudi res nastane.
duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - pravno priznana škoda - pravična denarna odškodnina - posredni oškodovanci - posebno težka invalidnost kot pravni standard - povrnitev negmotne škode - osebe, ki imajo v primeru posebno težke invalidnosti bližnjega pravico do odškodnine
Sodna praksa ozko tolmači pravni standard posebno težke invalidnosti, saj gre za izjemo od siceršnjega pravila, da gre odškodnina za nepremoženjsko škodo le neposrednim oškodovancem. Tožničine prizadetosti zaradi motenj lažjega psihoorganskega sindroma, slabše intelektualne učinkovitosti, nesigurnosti pri hoji oziroma orientaciji v določenih okoliščinah in nesposobnosti na adaptiranje spremenjenim razmeram ne utemeljujejo opredelitve, da gre pri tožnici za posebno težko invalidnost.
Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb (NE-93) člen 14, 14/1, 15.ZOR člen 18, 18/2, 919, 919/1, 919/2.
nezgodno zavarovanje - odgovornost zavarovalnice - plačilo odškodnine ali dogovorjene vsote - izpolnitveni rok - začetek teka zamudnih obresti - cenzorski pregled oškodovanca - dokazno breme zavarovalnice - skrbnost dobrega strokovnjaka - invalidnost
Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb (NE-93) ne določajo kot pogoje za izplačilo odškodnine (zavarovalnine) cenzorski pregled oškodovanca. Zato se zavarovalnica ne more sklicevati na to, da začne teči rok za izplačilo zavarovalnine šele, ko je opravljen cenzorski pregled, če ne izkaže v postopku likvidacije škode in v pravdi, da dokumentacija, ki jo predloži oškodovanec z zahtevkom za plačilo zavarovalnine, ni zadostna za ugotovitev obstoja in obsega obveznosti zavarovalnice.
kazniva dejanja zoper javni red - motitev shodov - kazniva dejanja zoper čast - žaljenje organov ljudske oblasti - klevetanje ljudske oblasti - kaznivo dejanje udeležbe - kaznivo dejanje draženja k razdorom ver - zločinstva - prestopki - poskus
Samo navedba, da se je obsojenka posluževala obstrukcije, torej preprečevala delo zbora volilcev, za izpolnitev znakov kaznivega dejanja motitve shodov po 1. odstavku 164. paragrafa KZJ-29 ne zadošča.
Z izražanjem dvoma o pravičnosti odločbe Ministrstva za notranje zadeve LRS, s katero je kaplanu odvzelo pravico do dušnopastirske službe, obsojenka ni udejanila zakonskih znakov kaznivega dejanja žaljenja organov ljudske oblati po 302. paragrafu KZJ-29.
S tem ko je obsojenec med zborom volilcev tolkel po mizi, ni storil kaznivega dejanja zoper javni red in mir.
Ker je bilo kaznivo dejanje draženja k razdoru ver po 165. paragrafu KZJ-29 uvrščeno med prestopke, bi bil poskus tega kaznivega dejanja glede na določbo paragrafa 31 KZJ-29 kazniv le, če bi zakon to posebej predpisoval.
začasna odredba - izpolnjevanje pogojev za izdajo začasne odredbe - verjetno izkazan nastanek hujših škodljivih posledic ali grozečega nasilja
Zatrjevana nezakonitost odločbe, da gre za poseg v denacionalizacijska upravičenja (začasna odredba po Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij pa je bila pravnomočno zavrnjena), daje podlago za presojo, da ni verjetno izkazan nastanek škodljivih posledic.
ZKP člen 200, 200/2, 201, 201/1-1, 420, 420/2, 536, 536/4.
pripor - begosumnost - trajanje pripora - ekstradicijski pripor - vštevanje ekstradicijskega pripora v čas trajanja pripora
Zatrjevanje, da naj bi prav možnost obdolženčeve zaposlitve in brezplačnega najema stanovanja v Republiki Sloveniji kljub vsem ostalim ugotovljenim okoliščinam, izključevali obstoj pripornega razloga begosumnosti, pomeni uveljavljanje nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, iz tega razloga pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
Za ekstradicijski pripor ne veljajo določbe rednega postopka o trajanju pripora, podaljševanju pripora in dvomesečnem preizkusu. Trajanje pripora na največ 6 mesecev pred vložitvijo obtožnega akta (20. člen Ustave, 205.člen ZKP) je omejeno le na primere, ko zoper nekoga teče kazenski postopek pred domačim sodiščem.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o podaljšanju pripora po vložitvi obtožnice
V skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS z dne 13.6.2003), ki je začel veljati dne 13.7.2003, zahteva za varstvo zakonitosti ni več dovoljena zoper sklep o podaljšanju pripora po 2. odstavku 207. člena ZKP.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazni - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga
Kršitev kazenskega zakona po 4. točki 372. člena ZKP ni podana, s tem ko je bila obsojencu izrečena pogojna obsodba, v kateri mu je bila v mejah, določenih v 1. odstavku 169. člena KZ, določena kazen enega meseca zapora, v okviru 2. odstavka 50. člena KZ pa tudi preizkusna doba dveh let.
Določba 23. člena ZUS pri stroških razlikuje, ali gre za spor o zakonitosti akta ali za spor zaradi posega v ustavne pravice. Pri slednjem veljajo določbe ZPP. Podana je nejasnost v razlogih sklepa če se sodišče sklicuje na obe vrsti spora.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona
Ker v zahtevi za varstvo zakonitosti ni konkretno navedeno, katera obvestila, ki jih je sodišče dolžno izločiti po določbi 3. odstavka 83. člena ZKP in na njih ne sme opreti sodbe, se nahajajo v spisu, na podlagi tako posplošenega sklicevanja na "listine in dokaze" zahteve ni mogoče preizkusiti.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - načelo proste presoje dokazov - preložitev glavne obravnave
Sodišče mora sprejeti dokazni predlog le v primeru, če se izkaže, da bi neizvedeni predlagani dokaz ustvarjal dvom glede dejanskega stanja.
Obsojenec je res 21.2.2002 pooblastil zagovornico, vendar zato, ker sodišče njenemu predlogu za preložitev glavne obravnave, ki ga je podala 22.2.2001, ni ugodilo, ni bila kršena pravica obsojenca do obrambe, saj je bil na glavni obravnavi poleg obsojenčeve zagovornice navzoč tudi po uradni dolžnosti dne 2.2.2001 postavljeni zagovornik.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi dvoma v nepristranost sodišča
Znanstvo sodnikov z ženo zakonitega zastopnika tožeče stranke, njihovi zatrjevani stiki na strokovnih srečanjih, pa tudi prejšnji stiki do konca leta 2000, ko je bila zaposlena pri tem sodišču, niso okoliščine, ki bi utemeljevale dvom v nepristranskost sojenja vseh sodnikov lendavskega sodišča.
URS člen 29, 29-2.ZKP člen 292, 299, 299/3, 344, 344/2, 371, 371/1-11, 420, 420/2, 442. Sodni red člen 215, 215/1.
skrajšani postopek - glavna obravnava - preložitev glavne obravnave - tehtni razlogi za preložitev glavne obravnave - sojenje v nenavzočnosti obdolženca in zagovornika - sprememba obtožbe na glavni obravnavi - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - bistvena kršitev določb kazenskega postopka zaradi pomanjkanja razlogov o zavrnitvi dokaznih predlogov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če sodišče stranke ne obvesti, da je ugodilo prošnji za preložitev glavne obravnave, je procesno gledano položaj enak kot v primeru njene izrecne zavrnitve.
Napačno je stališče, da je bilo sodišče dolžno, potem ko je ugotovilo, da obsojenka in njen zagovornik na glavno obravnavo nista pristopila, v vložišču preveriti, ali ni med prispelo pošto tudi morebitni predlog za preložitev glavne obravnave.
Dejstvo, da se nenavzoči obdolženec ni izrekel o spremembi obtožbe, do katere je prišlo na glavni obravnavi, ne pomeni, da je v vsakem primeru ta kršitev take narave, da je vplivala na zakonitost sodbe. Če gre zgolj za milejšo pravno opredelitev, ko državni tožilec npr. zmanjša kriminalno količino in namesto kvalificirane obdolžencu očita temeljno obliko kaznivega dejanja, ali pa spremeni obtožbo, ne da bi posegel v zakonske znake kaznivega dejanja, pa se obdolženec o taki obtožbi ni mogel izjaviti, ne gre za tako kršitev, ki je vplivala na zakonitost sodbe. Na drugi strani pa je taka kršitev podana, če obsojencu ni bila dana možnost, da se izjavi o spremembi, čeprav na milejše, vendar drugovrstno kaznivo dejanje.
Obsojenkin zagovornik je sicer predlagal izvedbo dokazov, ne pa tudi, katera dejstva želi s tem dokazati. Na ta način je tudi onemogočil preizkus v skladu z merili, ki jih mora pri odločanju o dokaznem predlogu upoštevati sodišče. To je storil šele v zahtevi za varstvo zakonitosti, vendar s tem ne more nadomestiti opustitve v rednem postopku.
Dokazni predlogi so bili, glede na to, da vložnik sploh ni navedel, katera dejstva z njimi dokazuje in seveda zato tudi ni izkazal verjetnost njihovega obstoja, v tolikšni meri pomanjkljivi, da nenavajanje razlogov v sodbi o tem, zakaj sodišče teh dokazov ni izvedlo, ne pomeni bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Prikaz konkretnega dogodka o okoliščinah oškodovančevega napada in obsojenčeve obrambe, na podlagi katerih zagovorniki sklepajo na neogibnost obdolženčeve obrambe in hkrati zanikajo tudi njeno prekoračitev, po vsebini pomeni zatrjevanje drugačnega dejanskega stanja, kot je bilo ugotovljeno v pravnomočni sodbi. Razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pa ni predmet zahteve za varstvo zakonitosti (2. odstavek 420. člena ZKP).
ukrep kmetijskega inšpektorja - fitofarmacevtska sredstva - potek roka uporabe - prepoved trgovanja
Ker je v odločbi navedenim fitofarmacevtskim sredstvom potekel rok uporabe, je kmetijska inšpektorica pravilno izrekla ukrep po 4. točki 1. odstavka 61. člena v zvezi s 4. odstavkom 43. člena ZZVR.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - izpolnjevanje objektivnega pogoja - verjetnost izgleda za uspeh
Ker zadeva, v zvezi s katero vlaga prosilec prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (sklep o izvršbi), nima verjetnega izgleda za uspeh, prosilec ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.