ZKZ člen 2 - 16, 107. ZUN člen 21, 50, 51. ZUS člen 73.
ukrep kmetijskega inšpektorja - prepoved uporabe kmetijskih zemljišč za drug namen
Uporaba kmetijskega zemljišča 1. območja za odlaganje odpadnih stvari, je kršitev določbe ZKZ, zato je dana podlaga za ukrepanje kmetijskega inšpektorja po 107. členu ZKZ. Na odločitev ne vplivajo pritožbene navedbe, da zemljišča niso tako kakovostna, da bi spadala v 1. območje in da tožnik ni vedel, da so razvrščena v 1. območje.
ZPP člen 343, 343/3, 352. ZUS člen 16, 77, 77/2-4.
obnova gozda - pravni interes za pritožbo - ničnost odločbe, če v njej ni naveden datum izdaje
Tožnik, ki je v celoti uspel s tožbo (izpodbijana upravna odločba je bila odpravljena in zadeva vrnjena v ponoven postopek), ne izkazuje več pravovarstvenega interesa za pritožbo. Nenavedba datuma v upravni odločbi pa ni ničnostni razlog po ZUP.
ukrep urbanističnega inšpektorja - izpolnitev ukrepa - obveznosti lastnika, prevzete s kupoprodajno pogodbo
Tožnik je kot lastnik, kar je nedvomno postal s kupoprodajno pogodbo, prevzel vse pravice in obveznosti v zvezi s kupljenim stanovanjem, torej tudi izpolnitev inšpekcijskega ukrepa po odločbi urbanističnega inšpektorja.
ukrep gozdarskega inšpektorja - prepoved paše v gozdovih
Če bi hoteli člani pašne skupnosti zakonito izvrševati zatrjevano služnostno pravico paše v gozdovih na planini, bi morala biti tudi ta služnostna pravica zapisana v gozdno-gojitvenem načrtu, ki pa za to planino še ni bil sprejet; zato velja splošna prepoved paše v tem gozdu.
Ker je na podlagi 2. odstavka 17. člena ZSKZ med tožečo stranko in Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS po samem ZSKZ nastalo zakupno razmerje, če do 30.6.1996 nista sklenila zakupne pogodbe, bi morala tožeča stranka na podlagi 7. člena ZKZ kot zakupnica obdelovati zakupljeno zemljišče kot dober gospodar. To pa zajema tudi redno vzdrževanje melioracijskih sistemov. Enako bi morala tožeča stranka ravnati tudi v primeru, če rok 30.6.1996 še ne bi potekel, saj takšno ravnanje od nje zahteva tudi 1. odstavek 17. člena ZSKZ.
ukrep kmetijskega inšpektorja - upravni spor - preizkus dejanskega stanja v okviru tožbenih navedb - tožbene novote
Pravilno je sodišče prve stopnje zavrnilo dokaze, ki jih je tožnica priložila šele tožbi in pri tem niti ni navedla, zakaj jih ni predložila že v upravnem postopku, saj po 3. odst. 14. člena ZUS v upravnem sporu stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost to uveljavljati v postopku pred izdajo akta. Ker pa je tožnica v pritožbi navajala še nova dejstva in dokaze, ki jih v upravnem sporu ni navajala, je te pritožbeno sodišče zavrnilo na podlagi 1. odstavka 71. člena ZUS.
Za presojo o morebitnem zastaranju uvedbe disciplinskega postopka zadošča ugotovitev, da je imelo ravnanje delavca značilnosti kaznivega dejanja. Če je za storjeno kršitev delovnih obveznosti predpisan obvezen izrek disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja, ugotavljanje posebnih okoliščin iz 89. člena ZDR (1990) ni potrebno.
Revident je bil zaposlen na delovnem mestu kontrolorja, torej tistega, ki mora biti v vsakem trenutku vreden zaupanja in lojalen svojemu delodajalcu, zato je revizijsko sodišče prepričano, da je neupravičena uporaba sredstev v korist (sebe ali pa) koga drugega na način, ki se ga je poslužil revident, tako huda kršitev delovnih obveznosti (pa tudi popolna izguba zaupanja), da tudi pozitivno mnenje sindikata ne bi moglo v takšni meri vplivati na odločitev disciplinskih organov, da bi ti izrekli za ugotovljeno kršitev pogojni disciplinski ukrep. Zato je zaključilo, da tožena stranka glede vključevanja sindikata v disciplinski postopek sicer ni ravnala v skladu z zakonskimi določbami, da pa vendar ne gre za tako kršitev, ki bi lahko vplivala na samo odločitev v disciplinskem postopku.
Drugo vprašanje revizije je vprašanje identitete med zahtevo za začetek disciplinskega postopka in odločitvijo. Revizijsko sodišče je glede identitete že sprejelo stališče in ugotavljalo, da je za ugotovitev identitete bistven opis obravnavanega dejanja, ta pa je ves čas enak. Iz zahteve za začetek disciplinskega postopka izhaja, da se začetek postopka predlaga zaradi neupravičenega jemanja igralnih žetonov iz hopperjev igralnih avtomatov in da je tožena stranka oškodovana za najmanj v zahtevi navedeni znesek. Opis vsebuje tako elemente disciplinske kršitve kot tudi elemente kvalifikatorne okoliščine. Zato revizijsko sodišče ni ugotovilo, da bi šlo za pomanjkanje objektivne identitete, saj je bila naloga disciplinske komisije, da na podlagi izvedenih dokazov ugotovi, ali je bila očitana disciplinska kršitev dejansko storjena in če je bila, ali so izpolnjene tudi tako imenovane kvalifikatorne okoliščine, ki so glede na določitev disciplinskih kršitev v pravilniku morale biti podane, da je bil možen izrek najstrožjega disciplinskega ukrepa.
Izgubo pravice, določene v zakonu je glede pravnih posledic mogoče izenačiti z odpovedjo zavarovanca že pridobljeni pravici. Če zavarovanec posamezne pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ne uveljavi na način in po postopku, ki ga predpisuje zakon je šteti, da se je tej pravici (začasno ali trajno) odpovedal.
nezgoda pri delu - nezgodno zavarovanje - odškodnina
Zakon omogoča, da je tudi nezgodno zavarovanje lahko sklenjeno kot zavarovanje pred odgovornostjo, kar pomeni, da bi se v takem primeru zavarovalnina vštevala v odškodnino. Vendar je treba v takem primeru upoštevati, da mora biti namen zavarovanja razviden iz zavarovalne police (kar je splošno pravilo pri sklepanju vsake pogodbe), če pa ne, se to lahko dokazuje tudi z drugimi dokazi.
Prepozno revizijo zavrže revizijsko sodišče s sklepom, če ni storil tega v mejah svojih pravic že sodnik sodišča prve stopnje, saj za vsebinsko obravnavo revizije ni izpolnjen zahtevan pogoj.
prenehanje delovnega razmerja - neuspešno opravljeno poskusno delo
Trajanje poskusnega dela ter spremljanje in ocenjevanje uspešnosti tega dela se določi v kolektivni pogodbi oziroma splošnem aktu (1. odstavek 16. člena ZDR (1990)). Zakon torej dopušča možnost, da se določena vprašanja uredijo v kolektivni pogodbi, ki je za delodajalca (in seveda tudi delavca), za katerega velja, obvezujoča in se lahko neposredno uporablja. Ni obveznosti in tudi potrebe ne, da bi delodajalec moral s kolektivno pogodbo že urejena vprašanja, povzemati še v svoje interne akte.
Hujša kršitev delovnih obveznosti ni bila predmet zahteve za začetek disciplinskega postopka. Kljub temu je disciplinska komisija delavca spoznala za odgovornega za tako kršitev in mu izrekla ukrep prenehanja delovnega razmerja. Sodišče prve stopnje je v zvezi s to kršitvijo postopek ustavilo, sodišče druge stopnje pa je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Tožnik za to kršitev ne izkazuje pravnega interesa za vložitev revizije.
ZDavP člen 201, 201/1, 202. ZDavP-C člen 21, 39. ZDDPO člen 34, 65a.
davek na dobiček pravni oseb - uveljavljanje zmanjšanja davčne osnove - izkazovanje odhodka iz naslova popravkov delnic PID
Metodologija za izračun čiste vrednosti sredstev investicijskega sklada in vrednosti enote premoženja vzajemnega sklada je veljaven predpis, ki se ne uporablja samo za določitev osnove za izračun provizije, pač pa tudi za izkazovanje odhodka iz naslova popravkov vrednosti delnic PID. Sprememba določbe 202. člena ZDavP se lahko uporabi pri odmeri davka od dobička pravnih oseb za leto 1998, ne pa tudi že za leto 1997.
Iz dejanskih ugotovitev, na katere je revizijsko sodišče vezano, izhaja, da ne v disciplinskem ne v sodnem postopku niso bile zatrjevane in ugotovljene posebne okoliščine iz 89. člena ZDR (1990). Zato ni bilo podlage za izrek najstrožjega disciplinskega ukrepa tožnici.
Revizija se lahko vloži tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. S sklepom o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe, pa postopek še ni pravnomočno končan, zato revizija zoper tak sklep ni dovoljena.