ukrep tržnega inšpektorja - prepoved opravljanja dejavnosti
Če tožnik nima ustreznega dovoljenja za opravljanje dejavnosti, je to zadostna podlaga za ukrep tržnega inšpektorja o prepovedi opravljanja takšne dejavnosti (1. odst. 15. člena Zakona o tržni inšpekciji).
kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - opis kaznivega dejanja - čas izvršitve kaznivega dejanja
Čas izvršitve kaznivega dejanja kot ena od njegovih posebnih modalitet je pri nekaterih kaznivih dejanjih zakonski znak njihove temeljne ali kvalificirane oblike. Pri kaznivem dejanju povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti ni tako.
zagovornik po uradni dolžnosti - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - seja pritožbenega senata - pravni pouk ob odvzemu prostosti - pregled spisov - zapisnik o glavni obravnavi - nedovoljeni dokazi - izvedenec - izločitev izvedenca - strokovno mnenje Centra za kriminalističnotehnične preiskave - zaslišanje prič zunaj glavne obravnave - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - načelo proste presoje dokazov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kazniva dejanja zoper premoženje - goljufija - nadaljevano kaznivo dejanje
Ker obsojenec v delu pritožbenega postopka (po vložitvi pritožb) ni imel zagovornika, ki bi moral biti postavljen po uradni dolžnosti, je v konkretni zadevi odgovor na vprašanje, ali je zaradi odsotnosti zagovornika prišlo do omejitve oziroma kršitve pravic obrambe, ki je imela za posledico nezakonitost sodbe, odvisen od presoje, ali bi postavitev zagovornika po uradni dolžnosti v fazi pritožbenega postopka, v kateri je zagovornik, ki je obsojencu odpovedal pooblastilo, vložil pritožbo zoper prvostopno sodbo in v kateri so pritožbeni roki za vse upravičence do pritožbe že potekli, lahko bistveno vplivala na odločitev pritožbenega sodišča. Tudi v primeru, če bi bil postavljen zagovornik na seji pritožbenega senata (zagovornik, ki je vložil pritožbo, ni postavil zahteve v smislu 1. odstavka 378. člena ZKP), bi imel le pravico, da pojasni pritožbena stališča. Seje pritožbenega senata po 378. členu ZKP namreč ni mogoče enačiti z obravnavo po 380. členu ZKP, zato so lahko pojasnila strank iz 3. odstavka 378. člena ZKP dana le v okviru uveljavljanih pritožbenih razlogov in jih ni dovoljeno širiti z razlogi, ki jih niso uveljavljale v pritožbi.
Okoliščina, da je stalna sodna izvedenka zaposlena pri Centru za kriminalističnotehnične preiskave, je ne izključuje od opravljanja izvedeništva v kazenskih postopkih.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22038
URS člen 23, 23/1.KZ člen 261, 261/4. KZ (1977) člen 191, 191/3. KZJ člen 95, 95/1-4.ZKP člen 420, 420/1-3, 420/2, 424, 424/1.
kazniva dejanja zoper uradno dolžnost in javna pooblastila - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - zastaranje kazenskega pregona - sojenje v razumnem roku - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obseg preizkusa kršitev zakona
Obsojencu je obtožba očitala, da je protipravno premoženjsko korist pridobil obrtni zadrugi, torej ne sebi, kar ustreza kaznivemu dejanju zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 3. odstavku 191.
člena KZ-77. Po opisu kvalificirane oblike tega kaznivega dejanja (enako tudi sedanji 4. odstavek 261. člena KZ), pa je bil lahko za izvršitev kvalificirane oblike kaznivega dejanja storilec kriv le, če je protipravno premoženjsko korist pridobil sebi, ne pa drugemu.
URS člen 20, 20/2.ZKP člen 200, 200/3, 205, 205/2, 420, 420/2, 424, 424/1.
pripor - podaljšanje pripora o katerem odloča Vrhovno sodišče - obrazložitev sklepa o podaljšanju pripora - odprava pripora - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zakon o kazenskem postopku in ustava Vrhovnega sodišča ne omejujeta v tem smislu, da bi smelo pripor obdolžencu podaljšati le enkrat, omejujeta ga le glede časa trajanja pripora. Zato ni pravilno zagovornikovo sklicevanje na jezikovno razlago ustavne določbe 2. odstavka 20. člena, ki govori o tem, da sme sodišče pripor "podaljšati", - torej po mnenju zagovornika o tem odločiti le enkrat.
Ves čas postopka je sicer treba preizkušati danost pogojev za pripor, vendar pa sklicevanje na prejšnje odločitve in sklepe o priporu ni nedopustno pod dvema pogojema: (1) če sta iz prejšnjih odločitev razvidna obstoj in presoja konkretnih okoliščin (na primer glede utemeljenosti suma, pripornega razloga), ki opravičujejo odreditev oziroma podaljšanje pripora in (2) če sodišče ugotovi, da takšne okoliščine še vedno obstajajo.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazenski sankciji - popravni sklep
Ker ni nobenega dvoma o tem, katerega oškodovanca je obsojenec udaril po roki, je očitno pravopisno napako glede priimka oškodovanca, do katere je prišlo že v obtožnem aktu in nato tudi v izreku prvostopenjske sodbe, mogoče odpraviti na podlagi 1. odstavka 365. člena ZKP bodisi na zahtevo strank, bodisi po uradni dolžnosti.
Odločbe o kazenski sankciji, izrečene v okviru predpisane kazenske sankcije, z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče izpodbijati.
razrešitev vojaškega diplomatskega predstavnika - upravni postopek - absolutna bistvena kršitev določb postopka - opustitev udeležbe stranke v postopku
Tudi v postopku razrešitve delavca v državnem organu je opustitev udeležbe stranke v postopku absolutna bistvena kršitev določb postopka.
ukrep urbanističnega inšpektorja - nedovoljen poseg v prostor
Ukrep urbanističnega inšpektorja je utemeljen, če je bil poseg v prostor izvršen, ne da bi si investitor pred posegom pridobil veljavno upravno dovoljenje.
Pri presoji, ali bi bil učinek priznanja tuje sodne odločbe v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije, prihaja v poštev tim. mednarodni javni red. Ta pa ne vključuje vseh prisilnih določb domačega prava, ampak le tiste imperativne pravne norme in moralna pravila, katerih kršitev bi ogrožila pravno in moralno integriteto slovenske pravne ureditve. S preširoko razlago pojma javni red bi se namreč lahko izjalovilo bistvo instituta priznavanja tujih sodnih odločb, ki je v tem, naj stranke ne bodo postavljene pred zahtevo, da bodo morale v sporih z mednarodnim elementom večkrat dokazovati utemeljenost svojih zahtevkov.
Kadar sodišče ugotovi obstoj sporne terjatve in naloži tožniku plačilo v skladu s pogoji potrjene prisilne poravnave (tretji odstavek 64. člena ZPPSL), mora v izreku navesti, kakšen je konkreten oblikovalen učinek prisilne poravnave na terjatev (v izreku mora jasno in določno navesti vsebino in višino v skladu s pogoji prisilne poravnave preoblikovane terjatve).
ZVNDN člen 67, 67/1. Uredba o graditvi in vzdrževanju zaklonišč člen 10. ZUS člen 73.
inšpekcijski ukrep - varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami - odprava pomanjkljivosti pri vzdrževanju zaklonišč
Po 67. členu Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (ZVNDN) se lahko izreče ukrep za odpravo pomanjkljivosti pri vzdrževanju zaklonišč le etažnim lastnikom, ne pa upravniku večstanovanjske stavbe.
Bistveni znak kaznivega dejanja izsiljevanja po 1. odstavku 172. člena KZ-77 je tudi nastanek škode, bodisi na premoženju oškodovanca, bodisi na premoženju koga drugega. Ker je v izreku pravnomočne sodbe povzeto le zakonsko določilo, in sicer "da je oškodovanec kaj storil v škodo svojega premoženja", ne da bi bila škoda konkretizirana in v katerem tudi ni opisano, kakšna premoženjska škoda naj bi oškodovancu nastala pri zamenjavi osebnih avtomobilov, niso podani vsi znaki kaznivega dejanja izsiljevanja. V tem primeru pa so podani vsi znaki kaznivega dejanja prisiljenja po 1. odstavku 61. člena KZ-77.
vročanje - vročitev sodbe obdolžencu - pritrditev na sodno desko - sprememba prebivališča - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi
Odsotnosti iz stanovanja zaradi krajših poti npr. v tujino ali v glavno mesto ni mogoče razlagati kot spremembo naslova ali prebivališča, ki bi dovoljevala vročitev prvostopenjske sodbe s pritrditvijo na sodno desko.
Ker je v konkretni zadevi višje sodišče s sodbo že zavrnilo pritožbo obsojenkinih zagovornikov kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, je bilo treba ob dejstvu, da je obsojenkina pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje pravočasna, razveljaviti sklep glede zavrženja njene pritožbe zoper sodbo sodišča druge stopnje, prav tako pa razveljaviti tudi drugostopenjsko sodbo in višjemu sodišču zadevo vrniti, da bo odločilo o obeh pritožbah zoper prvostopenjsko sodbo.
izločitev obvestila - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - upravičenci za vložitev zahteve
V skladu z določbo 3. odstavka 83. člena ZKP je bilo sodišče dolžno izločiti iz kazenskega spisa tudi zapis v kazenski ovadbi, v katerem je zajeto obsojenčevo stališče do kaznivega dejanja. Ker pa zahteva za varstvo zakonitosti ne obrazloži, kako naj bi kršitev določbe 3. odstavka 83. člena ZKP sploh vplivala na zakonitost izrečene pravnomočne sodbe, glede na določbo 1. odstavka 424. člena ZKP Vrhovno sodišče te kršitve ni moglo preizkusiti.
Obsojenčeva žena in hči nimata pravice do vložitve zahteve za varstvo zakonitosti razen v primeru njegove smrti (1. odstavek 421. člena ZKP).
Pri poslikavi blagovne znamke in samem zapisu na dostavnih vozilih tožeče stranke gre za takšno reklamiranje alkoholnih pijač, ki je po citiranih predpisih prepovedano, tudi, če beseda "alkohol" v napisih ni bila imenovana.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o odmeri povprečnine zagovorniku
Zagovornik ne more z vložitvijo zahteve za varstvo zakonitosti izpodbijati pravnomočnega sklepa, s katerim je sodišče po določbi 1. odstavka 94. člena ZKP odločilo o njegovi obveznosti plačila povprečnine.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Zahtevki na ugotovitev, da je bila sklenjena pogodba, zahtevek na izpolnitev pogodbe in zahtevek na sklenitev pogodbe očitno nimajo iste podlage. Dovoljenost revizije se mora zato presojati po prvem odstavku 41. člena ZPP. Ker je stranka za vse zahtevke skupaj navedla vrednost spornega predmeta 5.100.000,00 SIT (ne da bi posebej opredelila vrednost vsakega posameznega zahtevka), je očitno, da vrednost nobenega posameznega zahtevka ne presega 5.000.000,00 SIT.