Načelno se je mogoče strinjati z razlago, ki jo sprejema izpodbijana sodba, da višji dohodek enega od zakoncev, ki sicer malo prispeva v normalno funkcioniranje gospodinjstva in družine, lahko privede do izenačitve deležev na ustvarjenem skupnem premoženju, če skrb v gospodinjstvu in družini skoraj v celoti prevzame drugi, premoženjsko šibkejši zakonec, vendar pa to ne more veljati na splošno. Kadar je dohodek zakonca, ki sicer v družinskem življenju ni dejaven, bistveno višji, kadar je ugotovljena njegova iznajdljivost, podjetnost, delavnost in organizacijska sposobnost ter konkretno delo pri ustvarjanju nove vrednosti v različnih pojavnih oblikah (tudi z vračanjem pomoči drugim z lastnim delom in storitvami), lahko prispevek tega zakonca omenjeno izenačitev preseže.
ukrep urbanističnega inšpektorja - poseg v prostor brez ustreznega dovoljenja
Ukrep urbanističnega inšpektorja je utemeljen, če je bil poseg v prostor izvršen, ne da bi si tožnik kot investitor pred tem pridobil ustrezno dovoljenje.
pripor - podaljšanje pripora - nadomestitev pripora s hišnim priporom - zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o hišnem priporu
Zahteve za varstvo zakonitosti tudi po spremenjeni določbi 420. člena ZKP (Ur. list RS, štev. 56/2003) ni mogoče vložiti zoper pravnomočno odločbo o odreditvi in podaljšanju hišnega pripora.
S sklepom, izpodbijanim z zahtevo za varstvo zakonitosti, okrožno sodišče ni odločilo o podaljšanju pripora, saj je bilo to glede na določilo 2. odstavka 207. člena ZKP dolžno storiti šele po preteku dveh mesecev od zadnjega sklepa o podaljšanju pripora, temveč je ugodilo predlogu obtoženčevega zagovornika in pripor nadomestilo s hišnim priporom. Zato bi se izrek sklepa drugostopenjskega sodišča, ki je ugodilo pritožbi okrožnega državnega tožilca, moral glasiti, da se prvostopenjski sklep spremeni tako, da se ne ugodi predlogu obtoženčevega zagovornika za nadomestitev pripora s hišnim priporom in ne, da se prvostopenjski sklep spremeni tako, da se obtožencu pripor podaljša iz pripornega razloga po 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP.
omejitev roditeljske pravice - začasna odredba - nastanek težko popravljive škode - javna korist
S splošnimi navedbami, da bo otroku tožnikov zaradi vključitve v diagnostični postopek nastala težko popravljiva škoda, tožnika še nista izkazala za verjetno, da jima bo nastala težko popravljiva škoda.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22037
KZ člen 329, 329/1.ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa - zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V obravnavani zadevi (kaznivo dejanje zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči po 1. odstavku 329. člena KZ) ni ključno, kako je prišlo do prometne nesreče, zato okoliščina, ali je obsojenec v oškodovanca trčil s sprednjim delom avtomobila ali ga je oplazil, ne predstavlja odločilnega dejstva. Morebitno nasprotje glede te okoliščine v izreku in obrazložitvi sodbe zato ne pomeni absolutne bistvene kršitve po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP.
Ker tožnik ni sam in s svojim izvajalcem odstranil nedovoljenega posega v prostor, je prisilno izvršbo opravilo pooblaščeno izvajalsko podjetje na njegove stroške.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22143
URS člen 29, 29-1.ZKP člen 344, 344/1, 420, 420/2.KZ člen 25.
glavna obravnava - sprememba obtožbe - pravica do obrambe - sostorilstvo - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazni
Subjektivni element sostorilstva se največkrat kaže v dogovoru, načrtu sostorilcev o skupni storitvi kaznivega dejanja z medsebojno delitvijo dela pri njegovi izvršitvi.
Z navedbami v zahtevi za varstvo zakonitosti, da bi višje sodišče ob pravilni uporabi kazenskega zakona in upoštevaje milejši zakon moralo obsojencu izreči milejšo kazen, kot jo je, vložnik uveljavlja razlog iz 4. točke 370. člena ZKP, ki pa je zgolj pritožbeni razlog.
Primernosti izrečene kazenske sankcije s tem izrednim pravnim sredstvom ni mogoče izpodbijati.
podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - trditveno in dokazno breme
Ker nosi trditveno in dokazno breme za vzročno zvezo tožnik, bi moral zatrjevati (in nato dokazati) ne le, da je zaradi ravnanja devizne inšpektorice opustil pritožbo, marveč tudi, da bi pritožba pripeljala do zanj ugodne odločbe.
zapisnik - popravki zapisnika - dokaz o opravljenem procesnem dejanju - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - napoved pritožbe
Če ostane zapisnik pomanjkljiv oziroma nekorekten, to ne pomeni, da tista dejanja, ki niso bila protokolirana, niso bila opravljena oziroma da ne obstajajo. Zapisnik ni namreč nič drugega kot dokaz o opravljenih procesnih dejanjih, pa še to ne za sodišče, ki jih je opravilo, marveč za pritožbeno oziroma vrhovno sodišče, to je za sodišče, ki odloča o rednem ali izrednem pravnem sredstvu.
ZOR člen 154, 186, 200, 203, 277, 919, 941.URS člen 22. ZPOMZO. ZPOMZO-A.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - enotna sodna praksa - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - načelno pravno mnenje - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti - trajanje sodnega postopka in višina odškodnine
Odmera odškodnine za negmotno škodo.
V konkretnem primeru ni mogoče uporabiti določb 919. člena ZOR, saj v tem sporu ne gre za obveznost zavarovalnice iz zavarovalne pogodbe, pač pa za neposredno, na podlagi zakona (1. in 2. odstavek 941. člena ZOR) vzpostavljeno odškodninskopravno razmerje med oškodovancem in zavarovalnico odškodninsko odgovornega oškodovanca.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pripor - ponovitvena nevarnost
Zatrjevanje zagovornice, da naj bi policija z izvrševanjem posebnih preiskovalnih ukrepov vplivala na odločitev obdolženega za storitev kaznivega dejanja, predstavlja trditev o dejstvih oziroma uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja, torej razloga, ki ga z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče uveljavljati (2.
odstavek 420. člena ZKP).
Pri odločanju o priporu lahko ob izkazanem utemeljenem sumu storitve kaznivega dejanja tudi podatek, da se obdolženec nahaja še v drugem kazenskem postopku, predstavlja eno od okoliščin, ki skupaj z ostalimi utemeljuje oceno o nevarnosti ponovitve kaznivega dejanja.
ZUP (1986) člen 208, 208/2. ZUS člen 25, 25/1-2, 74.
določitev funkcionalnega zemljišča - oblika in sestavni deli odločbe - dispozitiv - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča mora biti konkretizirana glede vseh okoliščin, izrek odločbe pa jasen in določen. Če odločba ni takšna, je podana bistvena kršitev določb upravnega postopka (2. točka 1. odstavka 25. člena ZUS).
revizija - dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - zavrženje revizije
Po prvem odstavku 367. člena ZPP je revizija dovoljena samo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji. Drugostopenjsko sodišče je odločalo samo glede zneska 210.000,00 SIT. Tožeča stranka zato z revizijo lahko izpodbija drugostopenjsko sodbo le glede zneska 210.000,00 SIT. Izpodbijani del pravnomočne sodbe torej ne presega 1.000.000,00 SIT, kar po drugem odstavku 367. člena ZPP pomeni, da revizija ni dovoljena.
SZ člen 117, 122, 122/1.ZZZDR člen 58, 58/2.ZN člen 47, 47-1.ZOR člen 103, 103/1, 103/2.ZNP člen 122.
delitev skupnega premoženja - privatizacija stanovanj - sporazum o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema - prepoved prodaje stanovanja pred poplačilom kupnine - ničnost sporazuma - izpodbojnost sporazuma
Sporazum med zakoncema o razdelitvi skupnega premoženja, ki ne upošteva prepovedi odtujitve kupljenega stanovanja pred dokončnim poplačilom kupnine iz 122. člena SZ, ni ničen. Namen prepovedi prodaje je v varovanju terjatve prodajalca stanovanja, zato lahko samo ta izpodbija tak sporazum.
posebne operativne metode in sredstva - čas trajanja ukrepov - nedovoljeni dokazi
Zmotno je mnenje, da lahko traja ukrep tajnega opazovanja in sledenja z uporabo tehničnih sredstev za dokumentiranje le šest mesecev. Po določilu 3. odstavka 49. člena ZPol lahko izvajanje ukrepov iz 1. odstavka tega člena traja največ tri mesece, iz tehtnih razlogov pa se lahko njihovo trajanje podaljša vsakokrat za tri mesece, za vsako podaljšanje pa se mora izdati pisna odobritev z obrazloženimi razlogi za podaljšanje.