Če je bilo o odmeri funkcionalnega zemljišča že odločeno in to pravnomočno je organ prve stopnje pravilno odločil, ko je novo zahtevo tožnika s sklepom zavrgel.
zahteva za varstvo zakonitosti - izpodbijanje odločbe o kazni - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - prištevnost - izvedenstvo psihiatrične stroke
Vložnikove navedbe, s katerimi ponuja drugačno presojo okoliščin, pomembnih pri odmeri kazenske sankcije, od tiste, ki jo je sprejelo sodišče v izpodbijani pravnomočni sodbi, ne pomenijo uveljavljanje kršitve kazenskega zakona po 5. točki 372. člena ZKP, ampak razlog iz 1. odstavka 374. člena ZKP, kar pa ni podlaga za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.
Storilčeva prištevnost se domneva in je zato ni potrebno posebej obrazlagati, razen če ne nastane sum, da je pri obdolžencu zaradi trajne ali začasne duševne bolezni, začasne duševne motnje ali duševne zaostalosti ali zaradi kake druge trajne ali hude duševne motenosti prištevnost izključena ali zmanjšana, kar po 1. odstavku 265. člena ZKP narekuje odreditev psihiatričnega pregleda obdolženca.
Posledici, ki sta po poškodbi ostali tožniku, sta zmanjšana gibljivost skočnega sklepa težje stopnje in deformacijo petnice po kompresivnem zlomu. Pri teh dveh posledicah ni nujno, da nastopata istočasno. Če bi bili posledici v vsakem primeru povezani in bi se njuni oceni invalidnosti medsebojno izključevali, bi moral biti tak posebni pogoj o medsebojnem izključevanju ocene invalidnosti glede teh dveh posledic določen v tabeli invalidnosti.
V zadevah urbanistične inšpekcije se odločbe oz. spisi vročajo na način, kot ga določajo določbe 84., 85. in 86. člena ZUP/86, to je s posrednim vročanjem.
ZGD člen 4, 4/3, 4/6. ZTI člen 4. Uredba o vpisu družb v sodni register člen 26, 26/1-4.
pravna oseba - registrirana dejavnost - posredovanje pri sklepanju posojilnih pogodb - ukrep tržnega inšpektorja
Posredovanje pri sklepanju posojilnih pogodb presega registrirano dejavnost tožeče stranke, ki ima med drugim registrirano pomožno dejavnost, povezano s finančnim posredovanjem.
ukrep urbanističnega inšpektorja - upravni postopek - verodostojnost zapisnika
Zapisnik, iz katerega ni razvidno, kaj so izjavili prisotni in kaj je ugotovil inšpektor ter se zaslišani pod svoje izjave niso podpisali, ni verodostojen in ne more biti dokaz o ugotovitvah in izjavah, ki so v njem navedene. Ker drugi dokazi niso bili predloženi, je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
CZ (1976) člen 30b. ZUP (1986) člen 170, 170/2. ZUS člen 59, 76.
carinska oprostitev - dokazovanje - listina, izdana v tujem jeziku
Podlaga za odločitev upravnega organa so sicer glede na določbo 2. odstavka 170. člena ZUP/86 tudi listine, ki so bile izdane v tujem jeziku, vendar morajo biti predložene v overjenem prevodu.
ZPP člen 112, 196, 197, 343, 365. ZUS člen 16, 70.
sosporniki - enotno sosporništvo - učinek
Sodišče prve stopnje je nepravilno zavrglo kot prepozno le pritožbo zoper sodbo enega izmed enotnih sospornikov, čeprav za ostala dva enotna sospornika v zvezi z enotno pritožbo vseh treh pritožbeni rok še ni potekel.
Brez predhodne spremembe planskih aktov se ne sme spreminjati namembnosti kmetijskih zemljišč, še zlasti ne zemljišč, ki so uvrščena v prvo območje kvalitete.
ZUS člen 73. Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah člen 5.
ukrep inšpektorja za letalski promet - odvzem letalskega dovoljenja za določen čas
S pristankom ultra lahkega letala na športnem igrišču v Planici, ki ni letališče, je tožnik kršil načelo varnega letenja ter hudo ogrozil varnost zračnega prometa, zato je bilo ukrepanje letalskega inšpektorja, ki mu je odvzel letalsko dovoljenje za čas do uspešno opravljenega preizkusa strokovne usposobljenosti, pravilno in zakonito.
gradnja brez lokacijskega dovoljenja - ukrep urbanističnega inšpektorja
Če investitor gradi brez predpisanih dovoljenj, mu urbanistični inšpektor tako gradnjo prepove, odredi njeno odstranitev in vzpostavitev v prejšnje stanje. Enako velja tudi v primeru, če investitor gradi v nasprotju z izdanim dovoljenjem.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22416
ZKP člen 420, 420/2, 83. KZ člen 158, 158/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - izpodbijanje odločbe o kazni - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - čas storitve kaznivega dejanja - kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine - kršitev avtorske pravice - skazitev avtorskega dela - izločitev listin, na katere se sodna odločba ne sme opirati
Čas storitve kaznivega dejanja je tako kot kraj in način storitve kaznivega dejanja dejansko vprašanje, zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pa zahteve za varstvo zakonitosti glede na določbo 2. odstavka 420. člena ZKP ni mogoče vložiti.
V postopku za varstvo zakonitosti ni možno izpodbijati kazenske sankcije, kolikor le-ta ni nezakonita.
Zapisnik tržnega inšpektorata Republike Slovenije, v katerem tudi ni nobene izjave, ki naj bi jo obsojenec dal tržnemu inšpektorju, ne predstavlja obvestila, ki bi ga bilo treba izločiti po 83. členu ZKP.
Ker je izvršitveno dejanje v skaženju tujega avtorskega dela, sodišču ni bilo potrebno še posebej ugotavljati okrnitve avtorjeve osebnosti, ker se pri skazitvi takšna okrnitev že predpostavlja.
ZPP člen 243, 244, 254, 254/3, 287, 287/2.ZOR člen 200, 200/1, 200/2, 203.
odškodnina za negmotno škodo - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - dokazovanje - izvedba dokazov z izvedencem - dokazi pomembni za odločitev - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - višina odškodnine
Sodišče izvede tiste dokaze, ki so pomembni za odločitev. S pomočjo dokazov ugotovi odločilna dejstva, ki tvorijo dejansko stanje, to pa je podlaga za presojo. Odločanje, ali so dokazi pomembni ali ne, spada na področje ugotavljanja dejanskega stanja. Kršitev drugega odstavka 289. člena ZPP bi bila kot bistvena kršitev določb pravdnega postopka podana samo v primeru, če sodišče ne bi navedlo razlogov, zakaj je predlagani dokaz zavrnilo.
Po drugem odstavku 367. člena ZPP revizija ni dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, kot jo določa 39. člen ZPP, ne presega 1,000.000,00 SIT. Ker v obravnavani zadevi ni bil postavljen ustrezen zahtevek niti ni izračunano, kakšna je vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, vrednost spornega dela pa tudi ni razvidna iz ostalih podatkov v spisu, revizijsko sodišče ni moglo ugotoviti, če vrednost izpodbijane denarne dajatve v reviziji presega z zakonom določen znesek za dovoljenost revizije.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22147
KZ člen 29, 29/3, 144, 144/3.ZKP člen 420, 420/2, 424, 424/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine - ugrabitev - omilitev kazni - kaznivost udeležencev
V postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče upoštevati sklicevanj na pritožbene navedbe.
Po določbi 3. odstavka 29. člena KZ se okoliščina, da je bil ugrabljeni prostovoljno izpuščen pred izpolnitvijo ugrabiteljeve zahteve, zaradi katere je po določbi 3. odstavka 144. člena KZ dopuščeno milejše kaznovanje ali odpustitev kazni, upošteva le pri tistem sostorilcu temeljne ali kvalificirane oblike ugrabitve (1. ali 2. odstavek 144. člena KZ), pri katerem je takšna okoliščina podana.
pripor - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Določba 3. točke 1. odstavka 201. člena ZKP ne pomeni, da je pripor mogoče odrediti ali podaljšati samo, če so vse v njej navedene okoliščine podane kumulativno. Zadošča že, da sodišče ugotovi najmanj eno okoliščino, ki se nanaša na kaznivo dejanje (objektivno) in najmanj eno okoliščino (subjektivno), ki zadeva storilca, če sta ti take narave, da je na njuni podlagi mogoče sprejeti zanesljiv sklep o realni nevarnosti, da bo obdolženec ponovil kaznivo dejanje.
dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - zavrženje revizije
S sodbo sodišča druge stopnje je postala pravnomočna prvostopenjska sodba samo glede zneska 507.538 SIT. Navedeni znesek, ki predstavlja vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ne presega 1.000.000 SIT, zato revizija ni dovoljena.