KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22048
KZ člen 133, 133/2.ZKP člen 359, 359/1-1, 371, 371/1-11, 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper življenje in telo - lahka telesna poškodba - nevarno sredstvo - opis kaznivega dejanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi sodbe o vsebini zapisnikov o izpovedbah in samimi zapisniki - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V pravnomočni sodbi se kot sredstvo, s katerim se telo lahko hudo poškoduje, zatrjuje "ročaj delovnega kmečkega orodja", s katerim je obsojenec udaril po hrbtu oškodovanca in mu s tem prizadejal oteklino v predelu leve lopatice z malenkostno odrgnino. Sodišče prve stopnje je ugotovilo in ocenilo, da je obsojenec ob dogodku lahko imel v rokah vile ali grablje, da pa to za presojo zadeve ni pomembno; v obeh primerih gre namreč za kmečko orodje, katerega ročaj je običajno primerljivo trden in debel. Po ugotovitvah izvedenca medicinske stroke pa je bil oškodovanec udarjen s topim trdim predmetom na način in v okoliščinah, zaradi katerih bi lahko po mnenju izvedenca prišlo tudi do hude telesne poškodbe. Na podlagi omenjenega opisa kaznivega dejanja in v povezavi z navedeno obrazložitvijo prvostopenjske sodbe je treba ugotoviti, da je sredstvo, s katerim je bilo storjeno kaznivo dejanje, konkretizirano do te mere, da omogoča zanesljivo pravno vrednotenje, da je bilo pri storitvi kaznivega dejanja uporabljeno sredstvo v smislu 2. odstavka 133. člena KZ, s tem pa tudi zanesljivo sklepanje o obstoju kaznivega dejanja.
Ker zagovornik ne zatrjuje, da prvostopenjsko sodišče netočno reproducira oškodovančevo izpovedbo (le v takšnem primeru bi bila podana absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP, na katero se sklicuje), pač pa, da dokazni zaključki prvostopenjskega sodišča ne sledijo oškodovančevi izpovedbi, s tem uveljavlja nedopusten razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja (2. odstavek 420. člena ZKP).
pravica uporabe na stavbnih zemljiščih - pridobitev pravice uporabe
Za oceno, ali je pravni prednik tožeče stranke pridobil pravico uporabe na zemljiščih je pomembno tudi, da je objekte na teh zemljiščih gradil ob vednosti in izrecnem dovoljenju tožene stranke ter da je zgrajene potem tudi uporabljal.
Glede na načelo krivdne odgovornosti z obrnjenim dokaznim bremenom (prvi odstavek 154. člena ZOR) leži breme dokazovanja, da ni odgovoren za škodo, na povzročitelju škode. Na splošno tudi velja, da je trditveno in dokazno breme za ugovorne navedbe na toženi stranki.
napredovanje v naziv - upravni spor - bistvena kršitev določb postopka - ugotavljanje dejanskega stanja na seji
Če sodišče prve stopnje samo na seji ugotavlja dejansko stanje in je to vplivalo na odločitev, je podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu (4. odst. 72. čl. ZUS).
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z (nepopolnim) prepisom zakonske določbe, na katero se v zahtevi za varstvo zakonitosti sklicuje obsojenec, ni zadoščeno zakonskim kriterijem iz 1. odstavka 424. člena ZKP, zato zgolj na ta način obrazložene kršitve zakona Vrhovno sodišče ne more preizkusiti.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - odgovornost za drugega - odgovornost staršev - protipraven odvzem nevarne stvari imetniku - vzgojna zanemarjenost otroka
Zaradi kompleksnosti vzgojnega procesa je treba za oceno o vzgojni zanemarjenosti otroka celovito presojati njegovo ravnanje in obnašanje, pa tudi ravnanje in skrb njegovih staršev.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - seja pritožbenega senata - vabilo na pritožbeno sejo - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če stranka predlaga opravo pritožbene obravnave (ne glede na to ali pritožbeno sodišče ugotovi, da za to niso podani pogoji - 1. odstavek 380. člena ZKP), pomeni predlog stranke vsekakor izkazano željo po navzočnosti pri odločanju sodišča druge stopnje, torej tudi na seji pritožbenega senata (1. odstavek 378. člen ZKP).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22144
ZKP člen 148, 148/1, 148/2, 340, 340/4, 371, 371/1-8, 372, 372-4, 420, 420/2.KZ člen 67, 67/1.
nedovoljeni dokazi - predkazenski postopek - prvi policijski ukrepi - nastavitev pasti za domače tatove - pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga za izločitev listin - varnostni ukrepi - prepoved opravljanja poklica
Ker sme policija v skladu z določbama 1. in 2. odstavka 148. člena ZKP uporabiti metode kriminalistično-tehnične narave, s katerimi ne posega v ustavne pravice domnevnega storilca kaznivega dejanja in za katere v ostalih določbah ZKP in drugih predpisih (Zakon o policiji) niso predpisani posebni pogoji in načini njihove uporabe in izvajanja, je ukrep nastavitve pasti za domače tatove, z izvajanjem katerega ni bilo poseženo v obsojenčevo pravico do zasebnosti, dovoljen.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe - nasprotje med odločilnimi dejstvi in sodbo
Samo zato, ker iz enega od številnih izvedenih dokazov izhaja, da naj bi dolg tožene stranke znašal manj, kot pa je bilo dosojeno, še ni mogoče šteti, da je podana (absolutna) bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
civilni invalid vojne - prevedba pravic - sprememba odstotka invalidnosti
Odstotek invalidnosti, ki je bil civilnemu invalidu vojne priznan po predpisih pred uveljavitvijo Zakona o vojnih invalidih (ZVojI, Ur.l. RS, št. 63/95), se pri prevedbi pravic na podlagi 123. člena ZVojI ne more spremeniti. V 2. odstavku 122. člena ZVojI je namreč določeno, da se odstotki invalidnosti vojnih invalidov, ki bodo ta status uveljavili do uveljavitve enotnih kriterijev za ocenjevanje vseh vrst invalidnosti v Republiki Sloveniji, ne prevedejo.
povrnitev gmotne škode - uničenje stvari z naklepnim kaznivim dejanjem - odškodnina za afektacijsko vrednost - odločanje o obstoju kaznivega dejanja v pravdnem postopku
Pogoj za priznanje odškodnine za posebno priljubljenost je, da je bila stvar uničena ali poškodovana z naklepnim kaznivim dejanjem.
Pravdno sodišče sicer lahko samo ugotavlja, ali je bila škoda storjena s kaznivim dejanjem. Vendar le izjemoma, ko proti storilcu ni mogel začeti teči kazenski postopek, ali se končati z meritorno odločbo (npr. zaradi storilčeve smrti ob ali po dejanju, zaradi njegove duševne bolezni ob ali po dejanju, amnestije ali umika tožilčeve obtožbe, o katerem oškodovanec ni bil obveščen). Ker pa v konkretnem primeru ni bilo ovir za morebiten kazenski postopek zoper povzročitelja škode, je treba dati tu prednost domnevi nedolžnosti ter načelu, da pravdno sodišče (praviloma) ne sme samo ugotavljati, ali je bila škoda storjena s kaznivim dejanjem.
URS člen 29, 29-3.ZKP člen 18, 18/1, 329, 329/4, 334, 334/1, 340, 340/2.
izvajanje dokazov - načelo proste presoje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - glavna obravnava - branje zapisnisnika o izpovedbi priče
Stranka mora izvedbo določenega dokaza predlagati, nadalje mora z določeno stopnjo verjetnosti izkazati pravno relevantnost tega dokaza, sodišče pa bo kršilo pravico do obrambe obdolžencu šele takrat, ko bo izvedbo takšnega dokaza zavrnilo, ne da bi pred tem presojalo njegovo relevantnost.
Pritožbeno sodišče ni odločalo o sodbi sodišča prve stopnje z dne 09.05.2000 o zavrnitvi primarnega tožbenega zahtevka, ker je ta sodba postala pravnomočna po izteku pritožbenega roka, saj tožnik proti tej sodbi prve stopnje ni vložil pritožbe. Njegov revizijski predlog za tako spremembo, da se ugodi njegovemu primarnemu tožbenemu zahtevku, je torej naperjen zoper sodbo, zoper katero po zakonu revizije ni mogoče vložiti.
Uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega procesno pomeni spremembo tožbe v smislu drugega odstavka 184. člena ZPP. Čeprav sta glavni in podrejeni tožbeni zahtevek v določeni odvisnosti, ker sodišče odloča o podrejenem zahtevku le, če spozna, da glavni zahtevek ni utemeljen, gre vseeno za dva samostojna tožbena zahtevka, ki imata različno dejansko in pravno podlago. Za samostojno naravo podrejenega tožbenega zahtevka govori tudi dejstvo, da lahko tožnik podrejeni tožbeni zahtevek uveljavlja samostojno kot glavni zahtevek v posebni pravdi. Pri različni pravni in dejanski podlagi obeh zahtevkov se vrednost spornega predmeta ugotovi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (iz drugega odstavka 41. člena ZPP). Tožnik bi moral ob spremembi tožbe z naknadnim uveljavljanjem podrejenega tožbenega zahtevka opredeliti tudi vrednost spremenjenega spornega predmeta svojega nedenarnega tožbenega zahtevka proti prvemu tožencu. Ker tega ni storil, si v tem delu ni zagotovil pravice do revizije.
Sodišči sta v tožnikovo korist šteli, da je petletni zastaralni rok za vrnitev plačanega dela kupnine pričel teči junija 1993, ko je bil pravnomočno zavrnjen predlog za obnovo v prejšnji pravdi. Ker pa je tožnik podrejeni tožbeni zahtevek uveljavljal šele s spremembo tožbe na naroku 09.05.2000, je to storil po izteku zastaralnega roka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi dvoma v nepristranskost sodnika
Samo dejstvo, da je vodja civilnega oddelka v sorodu s tožnico in v svaštvu s predlaganima pričama ne more vplivati na nepristranost razpravljajoče sodnice, saj med njima ni nobenega razmerja nad in podrejenosti.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o stroških
Ker je odvetnik vložil stroškovnik in pritožbo zoper sklep o odmeri višine stroškov v času, ko za to ni imel pooblastila niti z obtoženčeve strani (pooblastilno razmerje je pred tem prenehalo) niti kot zagovornik po uradni dolžnosti, ni zahteval povrnitve stroškov v obtoženčevem imenu in za njegov račun. Sodišče je tako z izpodbijanima sklepoma odločilo o odvetnikovem zahtevku (da se mu iz proračunskih sredstev izplača nagrada in potrebni izdatki in znesek nakaže na njegov žiro račun), zato je zoper sklepa vložena zahteva za varstvo zakonitosti kljub ponovnemu obdolženčevemu pooblastilu v odvetnikovo in ne obdolženčevo korist. Vrhovno sodišče jo je zato kot nedovoljeno zavrglo (drugi odstavek 423. člena ZKP).
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obsojenec z navedbami, da očitanega kaznivega ni storil in da ga je sodišče na podlagi neresničnih izpovedb oškodovanke in drugih prič spoznalo za krivega, izpodbija dokazno oceno sodišča in s tem uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Iz tega razloga pa po določilu 2. odstavka 420. člena ZKP ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.
ZZZDR člen 102, 103, 103/1, 123.URS člen 54. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 29, 29/1-a.
razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - dolžnost preživljanja polnoletnega otroka, ki se redno šola - redno šolanje kot pravni standard - možnosti preživninskega zavezanca - odplačevanje kredita - višina preživnine
Razlog za priznanje preživnine tožniku je njegovo redno šolanje, v smislu rednega izpolnjevanja šolskih obveznosti, ki mu bo omogočilo, da dokonča šolanje in se usposobi za opravljanje poklica. Neurejene družinske razmere so navedene samo kot eden od razlogov, da šolanja ni zaključil kot redni dijak 4. letnika v preteklem šolskem letu.
zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev - pravnomočnost sodbe
Ker je sodba postala pravnomočna z iztekom roka za napoved pritožbe 30.10.2000, se je trimesečni rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti (3. odstavek 421. člena ZKP) - glede na to, da zoper odločbo sodišča prve stopnje ni bilo pritožbe, se ta šteje od pravnomočnosti te odločbe - iztekel 31.1.2001. Zahteva za varstvo zakonitosti, vložena šele 21.6.2001, je zato prepozna.