Za odtegovanje od plače mora delodajalec imeti bodisi pisno soglasje delavca bodisi izvršilni naslov. Potrebno je pisno soglasje in zgolj ustno soglasje ne zadošča.
razrešitev delavca s posebnimi pooblastili - razporeditev - osebni dohodek (plača)
V statutu podjetja, ki je bil sprejet na referendumu, je bilo določeno, da organizacijo sektorjev lahko na predlog direktorja spremeni delavski svet. Delavski svet je ukinil splošni kadrovski sektor (SKS). Sprejeta nova organizacija je bila zakonita (46., 49. in 57. člen Zakona o podjetjih, 15. člen statuta). SKS, katerega vodja je bil tožnik, je prenehal obstajati. Tožnikova razrešitev zato ni bila potrebna, dejansko jo je nadomestila razporeditev na drugo delovno mesto.
Kršitev pravil disciplinskega postopka pri delodajalcu oziroma pravilnost in zakonitost tega postopka, se v sodnem sporu presoja v okviru presoje pravilne uporabe določb Zakona o delovnih razmerjih, torej materialnega prava.
razporeditev - imenovanje na vojaško dolžnost - dopustnost delovnega spora
Odredba o imenovanju na vojaško dolžnost kot akt vodenja (in poveljevanja) vojske ni akt, zoper katerega je dopustno sodno varstvo v delovnem sporu. Gre za povsem vojaški akt, ki ima le posreden vpliv tudi na delovno pravni položaj vojaške osebe.
prenehanje delovnega razmerja - kriteriji za določitev trajno presežnih delavcev
Odločitev delodajalca je nezakonita, če s kolektivno pogodbo predpisanih kriterijev za določitev presežnih delavcev ni uporabil oziroma jih ni uporabil prav.
delegacija pristojnosti - dvom o nepristranosti sodišča
Iz navedb prvostopnega sodišča izhaja, da je ravnatelj tožene stranke sodnik porotnik sodišča, ki je predlagalo delegacijo, kar pomeni, da obstoji okoliščina, ki bi lahko vzbudila dvom o nepristranosti sodnikov in s tem sodišča. To pa je tehten razlog, da sodišče ne more odločati o tožbenem zahtevku.
Ker gre za dokončno odločbo, je tako odločbo mogoče spremeniti le z izrednimi pravnimi sredstvi. Revident je kot pravno sredstvo izbral razveljavitev ali spremembo dokončne odločbe na podlagi določbe 270. člena ZPIZ, ker je bil prepričan, da so bile z novo odločitvijo očitno kršeno materialno pravo v njegovo škodo. Ker je bil v postopku uporabljen 270. člen ZPIZ, se je preverjalo samo, ali je bil ob izdaji nove odločbe očitno kršeno materialno pravo v škodo revidenta.
Pri preizkusu izpodbijane sodbe revizijsko sodišče ni ugotovilo očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Navedba, da strank v postopku ni zastopal odvetnik, je zmotna, saj je tožnik odvetnika imel, pa tudi če bi se zastopal sam, do vložitve izrednih pravnih sredstev to ne bi predstavljalo kršitve določb pravdnega postopka. Za toženo stranko velja, da je zanjo treba uporabiti določbo prvega odstavka 499. člena ZPP glede na to, da je bila tožba vložena že leta 1997, kar pomeni, da se določba tretjega odstavka 86. člena ZPP v takih primerih še ne uporablja.
Ker je sklep o stroških obravnavati kot poseben sklep, tudi če je v sklopu sodbe, je treba za dovoljenost revizije glede stroškov, če se istočasno ne odloča o glavni stvari, upoštevati določbe prvega odstavka 384. člena ZPP. Gre za vprašanje, ali se s takim sklepom postopek pravnomočno konča. Ker je odgovor negativen, revizija zoper tak sklep ni dovoljena.
vršilec dolžnosti direktorja - pogodba o zaposlitvi - pravice po prenehanju mandata
Položaj in pristojnosti vršilca dolžnosti direktorja (poslovodje) družbe so enaki položaju in pristojnostim direktorja (poslovodje), kar velja tudi za njegove pravice, ko mu poteče mandat in na razpisu ni bil (ponovno) izbran, drugega ustreznega delovnega mesta pa se mu ne ponudi. Gre za vprašanje izpolnitve pogodbene obveznosti, dogovorjene za tak primer.
ZDR (1990) člen 7.ZOR člen 10, 12, 17, 23, 262, 262/1. Ustava RS člen 49, 74.
nadomestilo zaradi spoštovanja konkurenčne klavzule
Sodišče zaradi avtonomije volje delavca in delodajalca pri dogovoru o konkurenčni klavzuli ne more po uradni dolžnosti paziti na pravilno uporabo materialnega prava, če to pravo v postopku ni bilo sporno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21997
KZ člen 3, 3/2.ZKP člen 420, 420/2.
časovna veljavnost kazenskega zakona - milejši zakon - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vprašanje, kateri zakon je milejši, sodišče rešuje s primerjavo in vrednotenjem obeh kazenskih zakonov v celoti in ne le njunih posameznih določb ter s tehtanjem, kateri zakon je ugodnejši za storilca v konkretnem primeru in ne na splošno.
Zgolj zaradi spremembe stvarne pristojnosti sodišča in s tem povezane sestave sodišča, ki v zadevi odloča, obdolženčev procesno pravni položaj ni ugodnejši, tašna sprememba pa mu tudi ne zagotavlja "večje varnosti oziroma pravilnosti odločitve", kot zmotno navaja vložnik zahteve. Vsi sodniki so namreč pri opravljanju sodniške funkcije neodvisni ter vezani na ustavo in zakon (125. člen Ustave Republike Slovenije).
glavna obravnava - sojenje v nenavzočnosti obdolženca in zagovornika - zaslišanje obdolženca - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Obsojenčev zagovornik, ki od sodišča ni prejel obvestila, da je bilo njegovemu zaprosilu ugodeno, se je bil dolžan glavne obravnave udeležiti in se ne more sklicevati na lastno (zgrešeno)
predvidevanje, da bo lahko glede na vsebino njegovega opravičila glavna obravnava preložena.
Pisni zagovor, ki ga je v spis vložil obsojenčev zagovornik in ga tudi podpisal, ne da bi bila obsojencu v postopku kadarkoli dana možnost izjaviti se o zasebni tožbi, pri čemer bi se lahko skliceval tudi na pisni zagovor, ki ga je v spis vložil njegov zagovornik, ne zadošča, da bi bilo mogoče šteti, da je bil obsojenec že zaslišan.
Procesna legitimacija pomeni pravico do postopka in do meritorne odločitve. Ta pravica ni splošna in ne pripada vsakomur, nasprotno, odvisna je od določenih, točno individualiziranih okoliščin.
Posebnost predpostavke procesne legitimacije je, da je ZPP nikjer izrecno ne ureja in izhaja neposredno iz ustave. Že iz ustave izhaja da ta pravica pripada le tistemu, ki je v postopku procesno legitimiran. Člen 22 v povezavi s 23. členom ustave določa, da je vsakomur zagotovljeno sodno varstvo njegovih - ne pa pravic tretjih. ZPPOLS in ZZLPPO sta odpravila aktivno legitimacijo družbenega pravobranilca za vlaganje tožb zaradi odprave oškodovanja družbenega kapitala, do katerega je prišlo pred vpisom lastninskega preoblikovanja v sodni register, tožba pa je bila vložena šele po vpisu lastninskega preoblikov-anja.
ZPP člen 5, 137, 137/2, 367, 367/1.URS člen 22. ZNP člne 4.
pravočasnost revizije - prepozna revizija - začetek teka roka za vložitev pravnega sredstva - več pooblaščencev - enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem - zavrženje revizije
Kadar ima stranka več pooblaščencev, začne teči rok za pravno sredstvo od vročitve odločbe pravnemu pooblaščencu in ne (tudi) od kasnejše vročitve drugemu pooblaščencu.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - glavna obravnava - branje izvedenskega mnenja - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga
Res je zagovornik potem, ko je sodišče v skladu z 2. odstavkom 340. člena ZKP prebralo izvedensko mnenje, ponovno predlagal zaslišanje izvedenca, vztrajal pa je tudi pri zaslišanju ene od prič in predlagal odreditev izvedenstva nevrološke stroke, vendar je sodišče te dokazne predloge zavrnilo in v razlogih sodbe v skladu z določilom 7. odstavka 364. člena ZKP tudi obrazložilo, iz katerih razlogov ni ugodilo navedenim dokaznim predlogom. Bistvena kršitev določb kazenskega postopka zato ni podana.
ZPP člen 481, 481/2, 490. ZTLR člen 33.ZOR člen 122, 122/1, 454, 454/1, 540.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridržek lastninske pravice - kupoprodajna pogodba - obligacijskopravni posel - pridobitni način - pravilo sočasne izpolnitve pogodbenih obveznosti
Kupoprodajna pogodba kot obligacijskopravni posel predstavlja le pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini. Kupec zgolj s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe (in tudi s pridobitvijo nepremičnine v posest) lastninske pravice na nepremičnini ne pridobi, ker je potreben še pridobitni način, torej vpis v zemljiško knjigo. Pogodbeni dogovor, da se lastninska pravica na poslovnem prostoru vknjiži na ime kupca šele po plačilu celotne kupnine, zato ne predstavlja pridržka lastninske pravice v smislu 540. člena ZOR.
Pogodbeni stranki sta se dogovorili za pravilo sočasne izpolnitve pogodbenih obveznosti po prvem odstavku 122. člena ZOR.