ZDen člen 68, 88, 88/1, 88/3.ZUJIPK člen 65, 66, 67.
lastninsko preoblikovanje podjetij - zavarovanje denacionalizacijskega zahtevka - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe v postopku denacionalizacije - vpliv zavrnitve na družbeni kapital, ki se lastnini
V postopku lastninjenja podjetja po ZUJIPK ni potrebe za izdajo začasne odredbe po 68. členu ZDen, ker 88. člen ZDen prepoveduje vsako razpolaganje.
URS člen 29, 29-3.ZKP člen 18, 18/1, 364, 364/7, 420, 420/1-3, 420, 420/2.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - načelo proste presoje dokazov - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pravica do izvajanja dokazov v svojo korist (3. alinea 29. člena v zvezi z 22. členom URS) obsojencu ni bila kršena, ker je sodišče prve stopnje v okviru proste presoje dokazov utemeljeno zavrnilo dokazni predlog, da se vpogleda kosilnica in ob tem ugotovi, ali je s kosilnico sploh mogoče povzročiti opekline. Izvedba tega dokaza namreč očitno ne bi mogla biti uspešna glede na to, da je bilo dejstvo, da je oškodovanec opekline dobil od izpušne cevi kosilnice (in ne od izpušne cevi traktorja), na podlagi več izvedenih dokazov (izpovedb oškodovanca L.M., prič M. in Z.M. ter izvedenskega mnenja dr. F.D.) že dokazano.
Ker sodišče prve stopnje zavrnitve dokaznega predloga ni obrazložilo, je kršilo določbo 7. odstavka 364. člena ZKP. Kljub temu zahteva za varstvo zakonitosti v tem delu ni mogla uspeti, ker zagovornik ne obrazloži, kako je ta kršitev vplivala na zakonitost izpodbijane pravnomočne sodbe (3. točka 1. odstavka 420. člena ZKP). To mora vložnik zahteve storiti, ko uveljavlja kršitve kazenskega postopka, ki ne predstavljajo absolutnih bistvenih kršitev določb kazenskega postopka (1. odstavek 371. člena ZKP).
pojasnilna dolžnost - odgovornost za drugega - odškodninska odgovornost zdravstvene organizacije (bolnice) - strokovna (medicinska) napaka
Zdravnikova pojasnilna dolžnost obsega tudi terapevtsko pojasnilo in pojasnilo tveganja. Izostanek takega pojasnila lahko - če pride do škode - predstavlja strokovno napako zdravljenja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21995
KZ člen 112, 112/3.ZKP člen 420, 420/2, 435, 435/1.
zastaranje kazenskega pregona - pretrganje zastaranja - procesna dejanja - skrajšani postopek - preizkus obtožnega predloga - vročitev obtožnega predloga obdolžencu - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker se uvrščajo med procesna dejanja sodišča tudi dejanja odločanja, ki pomenijo odločanje o vseh posameznih vprašanjih v postopku in v končni fazi o glavni stvari, ima odredba sodišča, da se pribavi spis, katerega podatki so potrebni za odločitev, ali bo sodišče nadaljevalo postopek ali pa bo moralo postopati po določbah 1. odstavka 437.
člena v zvezi s 1. odstavkom 435. člena ZKP, naravo procesnega dejanja, ki ga zahteva določba 3. odstavka 112. člena KZ.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22026
KZ člen 170, 171, 171/1.ZKP člen 371, 371/1-11.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - žaljiva obdolžitev - trditev - raznašanje dejstev - opredelitev oškodovanca v opisu kaznivega dejanja žaljive obdolžitve - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - obrekovanje
Izrek sodbe je pomanjkljiv, ker v opisu kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po 1. odstavku 171. člena KZ niso navedena imena zasebnih tožilcev, vendar pa ta pomanjkljivost ni takšne narave, da bi predstavljala kršitev po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP. Ni namreč nujno, da je oškodovanec imenoma naveden, mora pa biti v izreku vsaj razpoznaven (podrobnejšo navedbo se zahteva pri določenih kaznivih dejanjih, kjer gre za specifične oškodovance - mladoletnike, otroke itd.).
Za storitev kaznivega dejanja žaljive obdolžitve ni potrebno, da bi bila očitana žaljiva dejstva neresnična, žaljiva obdolžitev namreč lahko obsega tako resnična ali neresnična dejstva, pri čemer se storilec neresničnosti, če je objektivno podana, ne zaveda. Če se zaveda, bo podano kaznivo dejanje obrekovanja po 170. členu KZ.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - napoved pritožbe - vročanje - vročitev sodbe obdolžencu - pritrditev na sodno desko
Sodišče je pošiljalo sodbo obdolžencu tako na naslov stalnega bivališča kakor tudi na naslov začasnega bivališča, poskušalo vročitev preko sodnega kurirja ter opravljalo poizvedbe na policijski postaji o morebitni spremembi bivališča, kar vse je bilo brez uspeha, zaradi česar je v skladu z določbo 3. odstavka 120. člena ZKP nabilo sodbo na sodno desko (saj mu sodbe ni bilo mogoče vročiti na obsojenčev dotedanji naslov) ter po preteku 8 dni štelo, da je vročitev opravljena. S takim načinom vročanja ni kršilo določb ZKP.
razmerja med starši in otroki - dolžnost preživljanja mladoletnega otroka - višina preživnine - potrebe preživninskega upravičenca - zmožnosti preživninskega zavezanca
Pri odločanju o višini preživnine v skladu z 79. členom ZZZDR je sodišče druge stopnje pravilno ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni pravilno porazdelilo stroškov za preživljanje skupnih otrok, ker ni zadosti upoštevalo ekonomskih zmogljivosti staršev. Razumljivo je, da morajo starši prispevati za preživljanje otrok v sorazmerju s svojimi zmožnostmi in da mora toženec prispevati več, saj ima precej višji dohodek. Res pa je, da je sodišče druge stopnje preveč upoštevalo toženčev višji dohodek in je s preživnino 40.000 tolarjev za mld. hčerko V. C. razsodilo, da mora toženec kriti skoraj vse stroške za njeno preživljanje, ki znašajo 48.200 tolarjev, kar ni sorazmerno z materinim prispevkom.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o podaljšanju pripora
Od 13.7.2003 dalje ni več mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti zoper sklep, s katerim senat na podlagi 2. odstavka 207. člena ZKP po preteku dveh mesecev od zadnjega sklepa o priporu preizkusi, ali so še dani razlogi za pripor.
telesne bolečine - začetek teka zastaralnega roka - zastaranje - pravična denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi skaženosti - nova škoda - povrnitev negmotne škode
Odmera pravične denarne odškodnine za novo negmotno škodo.
Tožničino stališče, da zastaranje niti ne začne teči, dokler telesne bolečine še trajajo, je materialnopravno povsem zmotno in v nasprotju s 361. členom ZOR. Pri takem stališču bi zastaranje pričelo teči le za prestano škodo, nikoli pa za gotovo bodočo škodo in tudi ne za trajne spremembe v obliki stalnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti in skaženosti.
Splošni pogoji obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti AO 91 člen 2. Splošni pogoji prostovoljnega zavarovanja imetnika in voznika za škodo zaradi telesnih poškodb AO plus 91 člen 1, 2, 4.
zavarovalno kritje - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - prostovoljno zavarovanje imetnika in voznika za škodo zaradi telesnih poškodb
Z obveznim zavarovanjem avtomobilske odgovornosti je krita le tista škoda drugih oseb, za katero je odgovoren voznik oziroma imetnik zavarovanega vozila. Njegova škoda s tem zavarovanjem ni krita, in to ne glede na njegovo odgovornost.
Tožnikova škoda zaradi smrti njegove žene ni krita niti s prostovoljnim zavarovanjem voznika za škodo zaradi telesnih poškodb, ker žena ob nesreči ni bila voznica zavarovanega vozila, temveč sopotnica.
uporaba kmetijskega zemljišča v drug namen kot za proizvodnjo - ukrep kmetijskega inšpektorja - prepoved uporabe kmetijskega zemljišča v drug namen - vzpostavitev prejšnjega stanja
Kmetijski inšpektor prepove uporabo kmetijskega zemljišča v kakšen drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo, če tako izkoriščanje po zakonu ali predpisu, izdanem na podlagi zakona, ni dovoljeno in odrediti vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje.
status žrtve vojnega nasilja - otrok ubitih staršev
V dopolnjenem 8. odstavku 2. člena novele ZZVN-D ni bil predpisan omejitveni pogoj - sodelovanje staršev z NOB Slovenije - za pridobitev statusa žrtve vojnega nasilja - otrok ubitih staršev. Tak omejitveni pogoj je določila novela ZZVN-G, ki pa ni veljala v času odločanja o tožnikovi zahtevi in tega predpisa ni mogoče uporabiti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21987
URS člen 29, 36.ZKP člen 5, 5/2, 442, 442/1.KZ člen 152.
skrajšani postopek - glavna obravnava - sojenje v nenavzočnosti obdolženca - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - napoved pritožbe - odpoved pravici do pritožbe - kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine - kršitev nedotakljivosti stanovanja - upravičenec
Ni mogoče šteti, da se obdolženec s tem, ko se glavne obravnave, na katero je pravilno povabljen, ne udeleži in svojega izostanka tudi ne opraviči, odpoveduje ne le uresničevanju svojih pravic do obrambe na glavni obravnavi, ampak tudi pritožbam, ki jih po ZKP lahko vloži zoper sklepe sodišča, izdane na tej glavni obravnavi. Pravici do pritožbe se lahko upravičenec namreč odpove šele, ko je seznanjen z odločbo sodišča in poučen, da ima zoper to odločbo pravico vložiti pritožbo.
Ustava zagotavlja pravico do nedotakljivost stanovanja (36. člen ustave), ki se kazenskopravno varuje z določbo o kaznivem dejanju nedotakljivosti stanovanja (152. člen KZ), "stanovalcu", to je upravičencu do stanovanja, kar je oškodovanka v stanovanju svoje matere tudi bila. Predmet varstva pri tem kaznivem dejanju je zasebnost in ne lastnina.