obnova kazenskega postopka - odločba ustavnega sodišča o razveljavitvi predpisa
Ni sprejemljivo nakazovanje zahteve, da ima enak učinek, kot v določbi 416. člena ZKP navedeni pogoji, tudi dejstvo, da je bil kazenski zakonik, na podlagi katerega je bila obsojencu izrečena pravnomočna obsodilna sodba, odpravljen.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o podaljšanju pripora
Zahteva za varstvo zakonitosti, vložena zoper pravnomočen sklep o podaljšanju pripora v preiskavi, ki ga je izdal zunajobravnavni senat na podlagi 2. odstavka 205. člena ZKP, glede na določbo 4. odstavka 420. člena ZKP ni dovoljena.
ZKP člen 89, 89/1, 129, 129/1, 421, 421/3, 424, 424/1.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za napoved pritožbe zoper sodbo - pravni pouk o dolžnosti napovedi pritožbe - pravnomočnost sodbe - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - rok za vložitev zahteve
Pravno relevanten je samo tisti upravičeni razlog iz 1. odstavka 89. člena ZKP, ki je trajal do konca roka za opravo procesnega dejanja. Če je še pred pretekom roka prenehal razlog, ki je obdolžencu preprečeval opraviti procesno dejanje, vrnitev v prejšnje stanje ni mogoča, ne glede na rok, ki ga je imel obdolženec po prenehanju ovire še na razpolago za opravo procesnega dejanja.
Ker nihče ni napovedal pritožbe, je sodba postala pravnomočna s potekom roka za napoved pritožbe.
roki - pritožba, vložena pri nepristojnem sodišču - nevednost vložnika - pravnomočnost sodbe - odločitev o več pritožbah zoper isto sodbo - beneficium cohaesionis
Višje sodišče je s sodbo zavrnilo pritožbi zagovornikov obeh obdolženih kot neutemeljeni in potrdilo prvostopenjsko sodbo. Ob dejstvu, da je eden od obdolžencev tudi sam pravočasno vložil pritožbo zoper prvostopenjsko sodbo, o kateri pa ni bilo odločeno, je bilo treba razveljaviti sklep o zavrženju njegove pritožbe kot nedovoljene, prav tako pa razveljaviti drugostopenjsko sodbo, in sicer z upoštevanjem določila 387. člena ZKP tudi glede drugega obdolženca, ki zoper prvostopenjsko sodbo ni vložil pritožbe, ter vrniti zadevo višjemu sodišču, da bo odločilo o vseh treh pritožbah.
ZKP člen 378, 378/1, 420, 420/2, 442, 442/2, 445, 445/1.
skrajšani postopek - glavna obravnava - sojenje v nenavzočnosti obdolženca in zagovornika - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - seja pritožbenega senata - navzočnost strank na seji pritožbenega senata - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ni mogoče pritrditi stališču obsojenčevega zagovornika, da pritožbeno sodišče ni obrazložilo, zakaj zagovornika ni obvestilo o seji, na kateri je odločilo o pritožbi, kar naj bi pomenilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP. Pritožbeno sodišče je namreč pojasnilo, da predlogu ni ugodilo, ker je spoznalo, da navzočnost zagovornika ne bi bila koristna za razjasnitev stvari, pri čemer ni odveč poudariti, da je obsojenčev zagovornik v pritožbi le predlagal, da se ga povabi na sejo senata, ne da bi hkrati pojasnil, zakaj naj bi bila njegova navzočnost koristna za razjasnitev stvari.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22031
KZ (1977) člen 45, 45/3, 133, 133/2.KZ člen 126, 126/5-1, 126/5-2, 244, 244/2.ZKP člen 18, 18/1, 371, 371/1-11, 420, 420/2.
izvajanje dokazov - načelo proste presoje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - zloraba položaja ali pravic odgovorne osebe - zloraba položaja ali pravic - protipravnost - odgovorna oseba - gospodarska dejavnost - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Stališče, da ni identičnosti oziroma pravne kontinuitete med kaznivim dejanjem zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe po 2. odstavku 133. člena KZ-77 in kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po 1. odstavku 244. člena KZ, ni pravilno: gre za iste oblike izvršitvenih dejanj, pri opredelitvi premoženjske koristi opuščena protipravnost v 1. odstavku 244. člena KZ v primerjavi z 2. odstavkom 133. člena KZ-77 ne pomeni, da je določba prejšnjega zakona dekriminirana, vsebinsko pa tudi ni razlik v opredelitvi storilca kaznivega dejanja.
zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenci za vložitev - oškodovanec kot tožilec
Ker oškodovanec kot tožilec med upravičenci do vložitve zahteve za varstvo zakonitosti, ki so v 1. odstavku 421. člena ZKP našteti taksativno, ni naveden, je njegova zahteva nedovoljena.
Ker se je trimesečni rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti (3. odstavek 421. člena ZKP) iztekel 8.9.2003, je 9.9.2003 vložena zahteva prepozna. Zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo (2. odstavek 423. člena ZKP).
Ker iz izreka kaznivega dejanja sovražne propagande po 1. odstavku 118. člena KZ/51 ni razviden opis namena izpodkopati oblast, obrambno moč ali gospodarski temelj oziroma bratstvo in enotnost, v tem delu niso opisani vsi znaki kaznivega dejanja. Zato je podana kršitev kazenskega zakona, saj očitano dejanje ni kaznivo dejanje.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pravni interes za vložitev zahteve - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga
Zagovornikovo stališče, da bi moralo sodišče s plačilom stroškov obremeniti zasebnega tožilca namesto proračun, je sicer glede na določbo 1. odstavka 96. člena ZKP pravno pravilno, vendar pa je hkrati treba ugotoviti, da za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti iz omenjenega razloga zagovornik nima pravnega interesa, kar pa je ena od procesnih predpostavk vsakega postopka. Zatrjevana kršitev zakona namreč obsojencu ne more biti v škodo, saj ne posega v njegov pravni položaj, četudi mu bodo stroški postopka v tem delu povrnjeni iz proračuna, po navedeni določbi pa bi mu jih moral plačati zasebni tožilec.
ZKP člen 251, 340, 340/1-1, 355, 355/1, 355/2, 420, 420/2.
glavna obravnava - izvajanje dokazov - načelo neposrednosti - branje zapisnikov o zaslišanju prič po odločbi senata - zaslišanje obremenilnih prič - zavrnitev dokaznega predloga - izločitev izvedenca
Obsojenec in zagovornik, ki nista bila navzoča pri zaslišanju obremenilnih prič (oškodovanke in njene matere) v preiskavi, ju nista imela možnost neposredno zaslišati, saj teh dokazov na glavni obravnavi dejansko ni bilo mogoče izvesti. Ker pa vložnik zahteve le na splošno obrazlaga, da obsojencu ni bilo omogočeno v svojo obrambo postaviti vprašanj priči in oškodovanki, predlagati soočenje ter druge dokaze, vezane na izpovedbo, odvisno od izsledkov dokaznega postopka, take navedbe ne omogočajo preizkusa o tem, ali bi neposredno zaslišanje navedenih prič na glavni obravnavi lahko bistveno vplivalo na presojo njune verodostojnosti in s tem na odločitev, sprejeto s pravnomočno sodbo. Pravnomočna sodba se namreč poleg tega opira tudi na ostale izvedene dokaze, predvsem na mnenje izvedenke in na izpovedbo D.L.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22053
ZKP člen 18, 18/1, 372, 372-5, 420, 420/2.KZ člen 16, 16/2.
izvajanje dokazov - načelo proste presoje dokazov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazni - bistveno zmanjšana prištevnost - omilitev kazni
Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi odločbe o kazni, ampak se sme v zvezi z njo uveljavljati le kršitev kazenskega zakona po 5. točki 372. člena ZKP.
zahteva za varstvo zakonitosti - stvarna služnost poti - motenje posesti stvarne služnosti
Obstoj služnosti vožnje samo po sebi ne zadošča za kakršenkoli poseg na poti, po kateri se tožnika vozita, razen posega, ki bi v primeru preprečitve možnosti vožnje to možnost zopet vzpostavil. Tožnika tako ne moreta zahtevati varstva pred motenjem posesti ceste, ker so bila sporna dela opravljena na območju zemljišča prvega toženca in ker tožeča stranka nima posesti ceste, temveč posest stvarne služnosti te ceste (poti).
ZOR člen 154, 154/1, 170, 170/1, 200, 200/1, 200/2. ZJG člen 30.URS člen 22, 35, 39.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - duševne bolečine zaradi kršitve pravice osebnosti v tisku - kolizija ustavnih pravic - pravica do zasebnosti - svoboda izražanja - pravica do obveščenosti - odgovornost za drugega - odgovornost izdajatelja javnega glasila
Sodišči sta obravnavali tožničino pravico do zasebnosti in pravico do svobode javnega obveščanja ter ob tehtanju odločilnih okoliščin ocenili, da ima v tem konkretnem primeru varstvo osebnosti prednost pred pravico do obveščenosti. Pri tem je bila odločilna mladoletnost osebe, na katero so se pisanja v spornih člankih nanašala, in ki je bila predstavljena z imenom in priimkom ter vsebina člankov, ki so predstavljali mladoletno tožnico kot možno povzročiteljico požarov.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Presoja uveljavljenih bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
Pogoj, ki ga 1. odstavek 119. člena ZVojI določa zato, da slovenski državljani, katerim je bil priznan status in pravice vojaških invalidov ali civilnih invalidov vojne po prejšnjih predpisih, ta status obdržijo tudi po uveljavitvi ZVojI, je izpolnjen, če so na dan 25.6.1991 dejansko prejemali nakazila iz naslova tega statusa.
glavna obravnava - branje izvedenskega mnenja s soglasjem strank - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - načelo proste presoje dokazov
S tem ko je sodišče prve stopnje v soglasju s strankami prebralo izvedensko mnenje in njegovo dopolnitev, je ravnalo v skladu z določilom 2. odstavka 340. člena ZKP.
Pravnega jamstva iz 29. člena Ustave Republike Slovenije, ki vsakomur, ki je obdolžen kaznivega dejanja, zagotavlja tudi pravico do izvajanja dokazov v njegovo korist, ni mogoče razlagati tako, da je sodišče dolžno izvesti vsak dokaz, ki ga predlaga obramba. Glede na načelo proste presoje dokazov namreč sodišče odloča o tem, katere dokaze bo izvedlo, kar pomeni, da sme zavrniti dokazni predlog tudi, ko ugotovi, da je nadaljnje izvajanje dokazov zaradi jasnosti zadeve odveč.