odškodnina za nesrečo pri delu - objektivna odgovornost - sokrivda delavca - odgovornost države in občine
Novo nastale občine niso "pravne naslednice" nekdanjih občin, organiziranih kot samoupravnih in družbenopolitičnih skupnosti, kolikor so te že po nekdanji ustavni ureditvi opravljale tudi oblastne (državne) funkcije.
Tudi v vojnem stanju mora biti škoda v zvezi z nevarno stvarjo ali nevarno dejavnostjo, če naj tisti, ki vojne operacije vodi, objektivno odgovarja. Revizijsko sodišče se strinja s presojo obeh nižjih sodišč, da sicer malomarno in neprofesionalno ravnanje tožnika z orožjem, v danih razmerah ne izključuje objektivne odgovornosti države. Do nesreče je prišlo z orožjem kot nevarno stvarjo v napeti in živčni situaciji v času vojnih razmer.
ZDR (1990) člen 105. ZPP (1977) člen 274, 274/1, 339, 339/1, 370, 370/1.
rok za sodno varstvo - razumni rok - zamuda roka - kršitev postopka - revizijski razlog
Ker trajanje roka za sodno varstvo iz 105. člena ZDR v zakonu ni omejeno, ne gre za prekluzivni rok, na katerega bi lahko sodišče pazilo po uradni dolžnosti. Potek razumnega roka za sodno varstvo se lahko v sodnem postopku upošteva le na ugovor stranke.
Revizijsko sodišče je pri odločanju vezano na ugotovljeno dejansko stanje, kot ga je ugotovilo nižje sodišče, saj revizija ni dovoljena zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (370. člen ZPP). Revizijsko sodišče zato ne more upoštevati revizijskih navedb tožeče stranke, saj se vse navedbe vežejo samo na ugotovljeno dejansko stanje. Vprašanje, ki naj bi ostalo sporno, ali je tožnica ob ugotovitvi, da je bila v spornem obdobju od 23.11.1998 do 31.12.1998 začasno popolnoma nezmožna za delo, ali je bila v tem času zmožna za delo v skrajšanem delovnem času, ki je ne glede na to, da je o njem meritorno v upravnem postopku odločala tožena stranka in nato tudi sodišče, že samo po sebi dejansko vprašanje in podlaga za uveljavljanje pravic v zdravstvenem zavarovanju ali v delovnem razmerju, ni moglo biti obravnavano kot vprašanje uporabe materialnega prava in zato tudi ni možna ugotovitev, da je z odločitvijo sodišča prišlo do zmotne uporabe materialnega prava.
Čeprav je tožnik zatrjeval, ne pa tudi dokazal nižje plače, sodišče niti iz tega razloga ni moglo ugotoviti, da ponujena pogodba o zaposlitvi ne bi bila zakonita ali v skladu z določbo kolektivne pogodbe. Revizijsko sodišče sicer sprejema grajo revizije, da je nižje sodišče prišlo do dejanskega zaključka, ne da bi izvajalo dokaze, samo na podlagi navedb tožene stranke, vendar je bistveno, da je dejanski zaključek sodišča v izpodbijani sodbi, da revident pri plači ni bil prikrajšan, ki temelji predvsem na ugotovitvi, da revident svojega navajanja o prikrajšavi ni tudi dokazal. To za sojenje na revizijski stopnji pomeni, da je bila v tem delu ponujena pogodba o zaposlitvi v skladu z zahtevo kolektivne pogodbe in da zato tudi tožbeni zahtevek v delu, ki se nanaša na izplačilo razlike v plači, ni utemeljen.
Po določbah prvega odstavka 6. člena ZRPJZ so količniki za določitev osnovnih plač delovnih mest odvisni od zahtevane strokovne izobrazbe in zahtevnosti dela in se razvrščajo v tarifne skupine glede na stopnjo zahtevane strokovne izobrazbe. Drugi odstavek tega člena določa, da se količniki razvrščajo v tarifne skupine glede na stopnjo strokovne izobrazbe, v tretjem odstavku pa je določba, da se znotraj tarifnih skupin količniki razvrščajo v plačilne razrede, pri čemer višina količnika pomeni hkrati označbo plačilnega razreda.
Količniki torej ne pomenijo v vsakem primeru istega, saj lahko določajo ali uvrstitev v tarifno skupino ali pa znotraj te skupine razvrstitev v plačilni razred.
odškodninska odgovornost delavca - predhodni postopek pri delodajalcu kot procesna predpostavka - huda malomarnost - zapadlost odškodnine
Določba 72. člena ZTPDR o ugotavljanju odškodninske odgovornosti delavca pri delodajalcu ne vpliva na pravila o zapadlosti obveznosti plačila odškodnine z dnem nastanka škode (186. člen ZOR).
Določba 72. člena ZTPDR ne pomeni procesne predpostavke za uveljavljanje plačila odškodnine pred sodiščem, temveč določa le interna pravila za ugotavljanje odškodninske odgovornosti delavcev v organizacijah, v katerih ta pristojnost ni bila rešena s statusno opredelitvijo pristojnosti organov družb oz. drugih subjektov.
Odškodninska odgovornost poslovodje oz. vodje enote grosistične prodaje se presoja z vidika pričakovane skrbnosti strokovnjaka.
delovno razmerje za določen čas - tujec - delovno dovoljenje - preoblikovanje v delovno razmerje za nedoločen čas
Samo v primeru, če obstaja eden izmed razlogov po 1. odstavku 17. člena ZDR (1990), se lahko sklene delovno razmerje za določen čas tudi s tujcem pod posebnim pogojem, določenim v 1. odstavku 2. člena Zakona o zaposlovanju tujcev (delovno dovoljenje). Zato ugotovitev obstoja tega posebnega pogoja sama po sebi ne zadošča za presojo zakonitosti sklenitve delovnega razmerja za določen čas. Za njeno pravno veljavnost morajo biti izpolnjene zakonite predpostavke iz 1. odstavka 17. člena ZDR (1990).
pripor - koluzijska nevarnost (vplivanje na sostorilca in pričo) - odprava pripora - razveljavitev sklepa o priporu - ponovno odločanje o priporu
Po razveljavitvi sklepa o priporu, izdanega iz razloga po 2. točki 1. odstavka 201. člena ZKP, mora preiskovalni sodnik upoštevati, ali so tudi pri ponovnem odločanju podane okoliščine za odreditev pripora. Zmotno je stališče, da je potrebno o predlogu državnega tožilca ponovno odločiti na podlagi dokazov in okoliščin, ki so bile podane v trenutku s strani državnega tožilca predlagane odreditve pripora.
Brez pritožbe državnega tožilca zoper sklep o priporu ni mogoče v primeru njegove razveljavitve v ponovnem odločanju širiti pripornega razloga koluzijske nevarnosti tudi na druga kazniva dejanja, če je bil razveljavljeni sklep izdan iz razloga nevarnosti vplivanja na določena soosumljenca in pričo ter le v zvezi z osumljencu očitanim enim izmed kaznivih dejanj.
ZTPDR člen 18, 75, 75/2-1. ZDR (1990) člen 100, 100/1. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 9, 9/2a.
prenehanje delovnega razmerja - obrnjeno dokazno breme - nezmožnost za opravljanje delovnih nalog - razlogi za prenehanje delovnega razmerja
Ker je tožena stranka izkazala, da je v predpisanem postopku utemeljeno ugotovila, da tožnica nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje del na delovnem mestu, na katero je bila razporejena in da tožena stranka v tem času ni imela drugega prostega delovnega mesta, ki bi ustrezalo tožničinemu znanju in zmožnostim, je izkazala obstoj resnega razloga za odpoved delovnega razmerja oz. obstoj zakonitega razloga za prenehanje delovnega razmerja.
ZPPSL člen 1, 1/3, 8, 106, 176, 183. ZTPDR člen 77. ZGD člen 371, 371/2, 373, 373/1.
prenehanje delovnega razmerja v postopku prisilne likvidacije
Če izvede sodišče likvidacijo na podlagi 3. odstavka 1. člena ZPPSL po določbah tega zakona (redna likvidacija) se uporabi tudi glede prenehanja delovnih razmerjih določbe ZPPSL v zvezi s 77. členom ZTPDR.
skupno premoženje zakoncev - izstavitev zemljiškoknjižne listine - obligacijskopravni zahtevek - soglasje zakonca - ugotovitev deležev na skupnem premoženju - naknadna vlaganja v nepremičnino
Vlaganje posameznega zakonca brez soglasja drugega zakonca v nepremično premoženje po razpadu zakonske skupnosti na višino deležev ne more vplivati, saj tedaj skupno premoženje ne nastaja več. Res se zaradi kasnejšega vlaganja poveča vrednost nepremičnine, vendar pa lahko morebitno obogatitev drugega zakonca in svoje prikrajšanje vlagatelj uveljavlja le z obligacijskopravnim zahtevkom.
ZZZDR člen 79.ZPP člen 339, 339/2-14, 409, 409/1, 410, 410/3.
razmerja med starši in otroci - dolžnost preživljanja mladoletnih otrok - višina preživnine - zmožnosti preživninskega zavezanca - sodelovanje otroka, ki je dopolnil 15 let, v postopku - vročitev sodbe otroku, ki je dopolnil 15 let
ZPP člen 39, 39/1, 44, 44/2, 44/3, 367, 367/2, 377. ZPP (1977) člen 35, 35/1, 40, 40/2, 40/3.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - izselitev iz stanovanjske hiše
Tožeča stranka z navedbo vrednosti spornega predmeta 50.000 SIT in tožena stranka z neuveljavljanjem ustreznega ugovora v smislu 3. odstavka 44. člena ZPP, si nista pravočasno zagotovili pravice do revizije.
koristi otroka - predodelitev otroka - vzgoja, varstvo in preživljanje otrok - dodelitev otroka enemu od staršev - onemogočanje stikov z otrokom
Ravnanje enega od staršev, ki preprečuje drugemu roditelju stike z otrokom, je lahko podlaga za utemeljenost zahtevka za predodelitev otroka, vendar le, če je to v skladu z otrokovimi koristmi in interesi in če to ne kaže na obračunavanje med staršema.
ZOR člen 178, 178/2. ZTVCP člen 45, 45/1, 116, 116/3, 120, 120/2, 121, 121/2.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - trčenje osebnega avta in tovornjaka - obojestranska krivda
Delež krivde drugega toženca znaša 80 %. Njegova kršitev pravila, kako se mora izključiti iz prometa s ceste, ki je rezervirana za promet z motornimi vozili, je mnogo hujša od tožnikove kršitve, povzročila pa je tudi začetno nevarno situacijo in s tem predstavlja primarni razlog za nastanek nesreče. Tožnik, ki je vozil za njim, je bil premalo pozoren na dogajanje pred seboj in zato glede na dano situacijo vozil prehitro, zaradi česar ni pravočasno zaznal namere in dejanske spremembe smeri vožnje tovornjaka. Zato ni reagiral z zmanjšanjem hitrosti ali spremembo smeri svoje vožnje, čeprav bi glede na dejanske ugotovitve izvedencev to lahko storil in s tem preprečil trčenje ali vsaj zmanjšal njegove posledice.
ZOR člen 897.ZPP člen 339, 339/1, 339/2-14, 350, 350/2, 358, 358-1.
premoženjsko zavarovanje - meje preizkusa sodbe prve stopnje - pravilna uporaba materialnega prava - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - opredelitev pravne podlage za odločitev sodišča
Po določbi drugega odstavka 350. člena ZPP pazi sodišče druge stopnje na pravilno uporabo materialnega prava po uradni dolžnosti. To pomeni, da ni vezano na pravno presojo, sprejeto na prvi stopnji, vendar ob pogoju, da so v celoti upoštevane dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ki so odločilnega pomena.
Opredelitev pravne podlage za zavrnitev tožbenega zahtevka, ki je morda v posameznih elementih izostala v razlogih sodbe sodišča prve stopnje, ne predstavlja niti bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, niti kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Obveznost plačila toženih strank ne izvira iz zadolžnice, temveč iz njune zaveze za izpolnitev obveznosti iz mandatnega razmerja med tožnikom in J. d.o.o. ter J. GmbH.
vzročna zveza - izguba zavarovalnih pravic - kasko zavarovanje - domneva o alkoholiziranosti
Takojšnja zapustitev kraja prometne nesreče in pozna obvestitev policije o nesreči, predstavljalo zavestno izmaknitev preiskavi o njegovi alkoholiziranosti.
Vinjeni zavarovanec ne izgubi svojih pravic samo takrat, kadar je do nastanka škode prišlo zaradi zunanjega, samostojnega vzroka, torej takega, da zavarovančeva vinjenost nikakor ni vplivala na nastanek in obseg škode.
Pri odločanju o dovoljenosti pritožbe je potrebno obravnavati vprašanje, kakšna je pravna narava sosporništva strank glede na učinke tega sosporništva.
V sporih zaradi zvišanja preživnine se dovoljenost revizije presoja po kriteriju iz drugega odstavka 367. člena ZPP, saj kriterij iz 1. točke tretjega odstavka istega člena ne pride v poštev.