Ker smeta po določbi 3. odstavka 421. člena ZKP (Uradni list RS, št. 56-2770/2003) obdolženec oziroma zagovornik vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti v roku 8 dni od dneva, ko je obdolženec prejel pravnomočno sodno odločbo o priporu, ta pa mu je bila vročena 16.7.2003, je 30.7.2003 vložena zahteva za varstvo zakonitosti prepozna.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in samimi listinami - skrajšani postopek - glavna obravnava - beseda strank - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - seja pritožbenega senata - vabilo na sejo pritožbenega senata
Protispisnost pomeni, da sodišče v obrazložitvi sodbe povzema vsebino izvedenih dokazov v nasprotju z njihovo dejansko ter jo uporabi kot podlago za ugotavljanje in presojo obstoja odločilnih dejstev.
Obsojenec in zagovornik v besedi strank nista odgovorila na ponovljeno izvajanje državne tožilke in tudi ni zapisano, ali jima je sodišče dalo to možnost, zato so bile kršene določbe 3. in 4.
odstavka 349. člena ZKP. Vendar pa ni izkazano, da je ta kršitev vplivala na zakonitost pravnomočne sodbe. Sodišče namreč ni vezano na predlog, s katerim tožilec predlaga izrek kazenske sankcije določene vrste, niti ni v zahtevi določno navedeno, na katere okoliščine, ki bi odločilno vplivale na presojo sodišča, obramba zaradi navedene opustitve ni mogla odgovoriti. Zato bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 2. odstavka 371. člena ZKP ni podana.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21985
KZ člen 11, 11/1.ZKP člen 420, 420/2.
silobran - izzvan napad - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je bilo ravnanje oškodovanca ocenjeno kot obrambno dejanje ne pa kot protipraven napad, ni pogojev za uporabo določbe 1. odstavka 11. člena KZ. Tudi morebitna oškodovančeva provokacija (ustavljanje vozila, verbalno izzivanje), sama po sebi ne pomeni, da je bilo obdolženčevo dejanje storjeno v silobranu; napad je namreč praviloma protipraven, četudi je izzvan.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22133
KZ člen 208, 208/2, 208/4.ZKP člen 18, 18/1, 371, 371/1-11, 371/2, 420, 420/2, 445, 445/1.
kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost - ogrožanje varnosti pri delu - blanketna norma - vzročna zveza - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - načelo proste presoje dokazov - kršitev pravice do obrambe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe - skrajšani postopek - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - seja pritožbenega senata - navzočnost strank na seji
Glede kaznivega dejanja po 2. v zvezi s 3. in 4. odstavkom 208. člena KZ je bilo ugotovljeno, da je bil obsojenec kot vodja gradbišča odgovoren za izvajanje varnostnih ukrepov pri delu. Zaradi tega njegove kazenske odgovornosti ne izključuje dejstvo, da je bil poleg njega soobsojenec kot gradbeni delovodja prav tako odgovoren za zagotavljanje varnosti pri opravljanju predmetnih gradbenih del.
Njuna odgovornost se namreč medsebojno ne izključuje.
Ker obrambi obsojencev z utemeljitvijo dokaznih predlogov nista izkazali potrebne stopnje verjetnosti, da bi izvedba dokazov lahko odločilno vplivala na drugačne dejanske ugotovitve in njihovo presojo, sodišče z odločitvijo, s katero je zavrnilo dokazne predloge, ni kršilo pravice obsojencev do obrambe.
ZGD člen 4, 4/6, 75. ZTI člen 15, 15/1. ZUP (1986) člen 77, 78, 164. ZUS člen 72, 74.ZPP člen 339, 339/2-14.
ukrep tržnega inšpektorja - dovoljenje za opravljanje gospodarske dejavnosti - zapisnik
Osebi, ki brez dovoljenja iz 6. odstavka 4. člena ZGD opravlja gospodarsko dejavnost, tržni inšpektor prepove opravljanje take dejavnosti. Pri tem ni pomembno, kolikokrat je ta oseba to dejavnost opravljala, zadošča že, če jo inšpektor zaloti pri enem dejanju.
Zapisnik inšpektorja, ki je pravilno sestavljen, je javna listina, zato se šteje za dokazano, kar je v njem navedeno.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o stroških kazenskega postopka - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Zaradi precejšnjega dvoma o resničnosti odločilnih dejstev, ki so bila ugotovljena v izpodbijani pravnomočni odločbi, lahko Vrhovno sodišče pravnomočno sodbo razveljavi le, če nastane upošteven dvom pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti v zvezi z uveljavljanimi zakonsko dovoljenimi (1. odstavek 420. člena ZKP)
kršitvami.
Če je povprečnina določena v okviru zakonskega razpona in je izpodbijana le primernost višine povprečnine, to predstavlja dejansko vprašanje, ki ne more biti predmet presoje v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti (2. odstavek 420. člena ZKP).
komisijska pogodba - stroški nakupne komisije - kupnina kot strošek ali škoda
Komisionar je dolžan povrniti komitentu vse stroške, ki so bili potrebni za izvršitev komisijskega posla in so nastali ob izvrševanju komitentovih navodil oziroma v skladu s kavzo pogodbenega razmerja, na primer stroške zavarovanja blaga, prevozne stroške, pri nakupni komisiji pa tudi plačano kupnino.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vložnik z navedbami, da sodišče ni imelo nikakršnega razloga ali dokaza, ki bi kazal na obsojenčevo zavest, da je ob neznatni prometni nezgodi in ob minimalni materialni škodi lahko prišlo do lahkih telesnih poškodb drugega udeleženca, ki bi mu bila potrebna pomoč, izpodbija dokazno presojo pravnomočne sodbe in s tem uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Iz tega razloga pa ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti (2. odstavek 420. člena ZKP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22156
KZ člen 217, 217/1, 217/3.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper premoženje - goljufija - višina protipravne premoženjske koristi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Višina protipravne premoženjske koristi, ki si jo namerava storilec pridobiti, ni zakonski znak kaznivega dejanja goljufije po 1.
odstavku 217. člena KZ, razen v primeru milejše oblike tega kaznivega dejanja (3. odstavek), ko je storilcu šlo za to, da pridobi majhno premoženjsko korist (13. točka 126. člena KZ).
ugotovitev državljanstva - pooblaščenci - obseg pooblastila - smrt stranke
Pooblastilo za opravo vseh dejanj v upravnem postopku daje pooblaščencu mandat za opravo teh dejanj do pravnomočnosti odločbe, izdane v konkretnem upravnem postopku, torej tudi za vložitev tožbe in zastopanje v upravnem sporu. Iz upravnih in sodnih spisov ne izhaja, da bi oporočna dedinja po pokojni tožeči stranki po 1.
odstavku 100. člena ZPP preklicala pooblastilo, ki ga je tožeča stranka dala svojemu pooblaščencu.
glavna obravnava - branje zapisnikov o izpovedbah prič po odločbi senata - zahteva za varstvo zakonitosti - izpodbijanje odločbe o kazni
Zagovornik je v zahtevi za varstvo zakonitosti odločitev v zvezi s čitanjem zapisnika priče S.Š. opredelil kot "kršitev določb ZKP", ne da bi kršitev konkretiziral ter jo povezal z možnimi kršitvami zakona v obravnavani procesni situaciji, v obrazložitvi pa navedel, da je bila odločitev prvostopenjskega sodišča preuranjena, ker ni preverilo, ali je bil priči res izrečen ukrep prepovedi vstopa v Republiko Slovenijo, torej, ker ni raziskalo odločilnega procesnega dejstva za presojo, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za čitanje zapisnika brez soglasja strank (340. člen ZKP). Tako oblikovana zahteva za varstvo zakonitosti je, kar zadeva očitke o kršitvi procesnega zakona, tako nejasna in posplošena, da je ni bilo mogoče preizkusiti (1. odstavek 424. člena ZKP).
S poudarjanjem časovne odmaknjenosti dogodka zagovornik očitno želi doseči spremembo kazenske sankcije, vendar pa tega razloga (4. točka 370. člena ZKP) z zahtevo za varstvo zakonitosti ni možno uveljavljati.
zahteva za varstvo zakonitosti - pravni interes - stečaj - izbris družbe iz sodnega registra - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti
Gospodarske družbe, ki je izbrisana iz sodnega registra, s čemer je prenehala biti pravna oseba, ni več mogoče "oživeti", torej ponovno vzpostaviti njene pravne subjektivitete. Zoper že (na podlagi pravnomočnega sklepa o začetku in hkratnem zaključku stečajnega postopka) izbrisano gospodarsko družbo tako ne bi bilo mogoče začeti in izpeljati postopka izbrisa po ZFPPod, tudi če bi bilo zahtevi za varstvo zakonitosti ugodeno. To pa pomeni, da pravnega interesa za zahtevo za varstvo zakonitosti ni. Zato zahteva ni dovoljena in jo je Vrhovno sodišče zavrglo.
novi dokazi - obnova kazenskega postopka - motiv - zavrženje zahteve za obnovo - alibi - indici
Sodišče bo lahko zahtevo za obnovo iz razloga, ker dokazi očitno niso takšni, da bi se mogla dovoliti obnova, zavrglo le, če bo zaključilo, da predlagani dokazi ali dejstva, čeprav bi potrjevali navedbe vložnika zahteve, ne bi nasprotovali dejstvom, ki so v sodbi nedvomno ugotovljena. Sodišče se v tem primeru ne spušča v dokazno oceno posameznega dokaznega sredstva, ker dokazna ocena zmeraj zahteva izvedbo dokaza, temveč oceni le pomen teh dejstev (ne pa ocene nosilcev sporočila oziroma dokaznih sredstev).
Če je storilec spoznan za krivega izključno na podlagi indicev, mora biti za izrek obsodilne sodbe krog indicev sklenjen, saj gre za posredne dokaze, na podlagi katerih se le sklepa o obstoju oziroma neobstoju določenih odločilnih dejstev. Tudi motiv ima pomen indica.
Vnaprejšnje ocenjevanje dokazov, ko sodišče vnaprej, a priori določeno dokazno sredstvo oceni kot neverodostojno, neprepričljivo ali nekredibilno (npr. zaradi sorodstvenih in drugih osebnih povezav, odmaknjenosti dogodka, starosti ipd.), ni dovoljeno.
zahteva za varstvo zakonitosti - izpodbijanje odločbe o kazni - glavna obravnava - zaslišanje prič na glavni obravnavi - oprostitev pričanja - obvestila oseb, danih policiji - dokazna vrednost obvestil
Z navedbo, da sodišče ni upoštevalo vseh pravil o odmeri kazni in okoliščin, ki so pri tem pomembne, vložnik ne zatrjuje kršitve kazenskega zakona, marveč izraža svoje nestrinjanje z višino izrečene zaporne kazni. Zaradi odločbe o kazni zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
Glede na naravo kaznivega dejanja (3. v zvezi s 1. odstavkom 183. člena KZ) in dejstvo, da se je na glavni obravnavi čustveno močno prizadeta oškodovanka (obsojenčeva hči) sama sklicevala na vsebino uradnega zaznamka o obvestilih, ki jih je dala policiji - sodišče je uradni zaznamek tudi prebralo - in da nobena od strank takemu načinu njenega zaslišanja ni ugovarjala, po presoji Vrhovnega sodišča ne gre za tak način osvežitve pričinega spomina, ki bi bil v nasprotju s pravili dokazovanja v kazenskem postopku. Dokazna vrednost takšne izpovedbe priče pa se presoja po načelu proste presoje dokazov (člen 18. ZKP).
prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela - zavrženje ugovora - pooblastilo
Sklep delodajalca o prenehanju delovnega razmerja po 5. točki prvega odstavka 100. člena ZDR je nezakonit, če je direktor tožene stranke zavrgel ugovor tožnice, ki mu ni bilo priloženo pooblastilo, ne da bi prej na podlagi 98. člena ZPP pozval tožečo stranko, da predloži pooblastilo.
Sodišče je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da revident v času, ko je bilo na razpolago delovno mesto vodje varstva pri delu (in bi se za delo še lahko dokvalificiral v šestih mesecih, kot to predvideva 36.a člen ZDR), še ni bil spoznan za trajno presežnega delavca, kasneje pa za to delovno mesto, po spremenjeni sistemizaciji, ni več izpolnjeval pogoja izobrazbe, kar pomeni, da se v šestih mesecih za opravljanje tega dela ne bi mogel dokvalificirati. Ker sprememba sistemizacije ni predmet tega spora, sodišče tudi ne more upoštevati niti revidentovih navedb o nepotrebnosti sprejema nove sistemizacije niti ne o šikanoznih razlogih tega postopka. Zato je tožena stranka pravilno in v skladu z veljavnimi predpisi izdala revidentu sklep, po katerem mu je kot delavcu, katerega delo trajno ni bilo potrebno, delovno razmerje prenehalo.
ZPP člen 360. ZDR (1990) člen 103.ZDDO člen 45, 45/1.
kršitev delovnih obveznosti - postopek pri delodajalcu - kaznivo dejanje
Stvar dokaznega postopka je, kateri dokazi se bodo, na predlog strank izvedli in ali bo na podlagi dokazne ocene potrjen očitek o storjenih kršitvah. Tožnik se ne more uspešno sklicevati na kršenje pravice do obrambe z zatrjevanjem o neutemeljenosti očitkov ter o nezadostnosti dokazov ali njihove neprimernosti. Tovrstni ugovori ne morejo biti utemeljen in opravičljiv razlog za nesodelovanje v postopku.
O obstoju kaznivega dejanja lahko odloča samo sodišče, lahko pa disciplinski organ za potrebe disciplinskega postopka ugotavlja, ali je kršilec delovnih obveznosti z dejanjem, ki pomeni kaznivo dejanje, kršil delovne obveznosti in dolžnosti in ali mu je zanj mogoče izreči disciplinski ukrep.
Če je delodajalec v svojem splošnem aktu določil, da se za določene kršitve obvezno izreče disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, posebnih ("kvalifikatornih") okoliščin ni treba ugotavljati. Posebne posledice dejanja (na primer povzročena gmotna ali negmotna škoda delodajalcu, moten delovni proces in podobno) so v takšnem primeru del njene kvalifikacije, ki je določena v splošnem aktu delodajalca.
Strokovni delavec, ki neformalno pomaga disciplinski komisiji, lahko deluje kot član komisije za pritožbe, če je ugotovljeno, da s tem niso kršene določbe 5. in 6. točke 70. člena in 75. člena ZPP.
ZDR (1990) člen 34, 35, 36. ZDSS člen 24, 24/1.ZPP člen 188, 188/2, 380, 380/2.
prenehanje delovnega razmerja - presoja zakonitosti začasne odredbe - razlog za prenehanje delovnega razmerja - izpodbijanje odločbe delodajalca
Sodišče nima pravice samostojno ugotavljati načina prenehanja delovnega razmerja in ne sme na podlagi dokazov izvedenih šele v sodnem - in ne v predhodnem postopku - odločati o zakonitem razlogu za prenehanje delovnega razmerja delavca, če ta razlog ni bil vsebovan v izpodbijani odločbi delodajalca.
razvrstitev v plačilni razred - dokazi in izvajanje dokazov - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Napake v dokaznem postopku, neskladja v sodbi in neskladja med razlogi sodbe in listinami v spisu se v revizijskem postopku lahko presojajo le, če jih stranka izrecno uveljavlja (386. člen ZPP (1977)).