ugotovitev državljanstva - domovinska pristojnost v BIH
Ne šteje se za državljana Republike Slovenije oseba, ki na dan 28.8.1945, ko je začel veljati Zakon o državljanstvu DFJ (kasneje Zakon o državljanstvu FLRJ - ZDrž) ni imel domovinske pristojnosti v Sloveniji in tudi ni podal izjave pred pristojnim organom, da želi pridobiti državljanstvo Slovenije.
ZGO člen 36. ZUN člen 53, 54, 55, 57. ZUS člen 73.
postopek izdaje gradbenega dovoljenja - uveljavljanje ugovorov lokacijske narave
Z gradbenim dovoljenjem se na podlagi pravnomočnega lokacijskega dovoljenja določajo le tehnološko-tehnične rešitve gradnje, ne pa njegova umestitev v prostor. Zato v tem postopku ni mogoče uspešno uveljavljati ugovorov, ki se tičejo lokacije. Te je mogoče uveljavljati le v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja.
dovolitev priglašenih del - izvedba interne plinske napeljave s priključitvijo na komunalni priključek - legalizacija obstoječe plinske napeljave - gradbeno dovoljenje
Za dela, ki jih ni mogoče dovoliti z odločbo o dovolitvi priglašenih del, je zanje potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje po določbi 37a člena ZGO. Vlogo za priključitev na komunalni priključek, zgrajen brez predpisanih dovoljenj, je treba zavrniti.
Tožena stranka je pravilno zavrnila pritožbo zoper odločbo organa prve stopnje, s katero je ta izrekel za nično odločbo urbanističnega inšpektorja, s katero je odredil, da si mora tožnik za nedovoljen poseg v prostor (adaptacijo objekta) kot sanacijo pridobiti lokacijsko dovoljenje, ker bo v nasprotnem primeru to opravilo pooblaščeno podjetje. Pri tem pa je bila nepravilno označena tudi parcela, na kateri tožnik gradi brez lokacijskega dovoljenja.
denacionalizacijski postopek - ugotavljanje državljanstva - oprostitev plačila sodnih taks v postopku ugotavljanja državljanstva
Ker se po 1. odstavku 71. člena ZDen takse v denacionalizacijskem postopku ne plačajo, se takse ne plačajo niti v postopkih ugotavljanja državljanstva po 3. odstavku 63. člena ZDen, ker je to predhodno vprašanje denacionalizacijskega postopka.
ZUN člen 50. ZUP (1986) člen 139, 223, 223/1, 230, 249, 249/9-49. ZUS člen 59, 59/1, 74.ZPVAS člen 8, 9.
lokacijsko dovoljenje - lastnost stranke v postopku za izdajo lokacijskega dovoljenja - član agrarne skupnosti
Vlogo za priznanje lastnosti stranke, ki jo oseba, ki želi biti stranka v postopku, vloži po izdaji prvostopne odločbe v zadevi, v kateri želi ta oseba status stranke, mora upravni organ glede na postopkovni stadij zadevo obravnavati kot pritožbo ali pa kot predlog za obnovo upravnega postopka po 9. točki 249. člena ZUP/86. Ker so po ZPVAS nosilci pravic za vračilo premoženja člani agrarne skupnosti, ne pa agrarna skupnost, so lahko stranke v postopku za pridobitev lokacijskega dovoljenja tretje osebe za zemljišče, ki je predmet vračanja po ZPVAS le člani oziroma član ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti, ne pa agrarna skupnost.
dovoljenje za gradnjo - zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja - plačilo komunalnega prispevka
Brez potrdila o plačanem komunalnem prispevku oz. o tem, da je gradnja oproščena plačila tega prispevka, ni mogoče izdati gradbenega dovoljenja ter tudi ne sprememb gradbenega dovoljenja.
razrešitev direktorja pred potekom časa - upravni spor - bistvena kršitev pravil postopka - glavna obravnava
S tem, ko je tožnik v tožbi zahteval svoje zaslišanje in uveljavljal razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, je zahteval, da sodišče odloči po opravljeni glavni obravnavi.
uporabno dovoljenje - položaj stranke v postopku izdaje uporabnega dovoljenja - upravljalka odvisne družbe
Gospodarska družba, ki upravlja odvisno družbo, v katere sredstvih so nepremičnine, ki mejijo na nepremičnine investitorja, ki se mu izdaja uporabno dovoljenje, ni stranka v postopku izdaje tega uporabnega dovoljenja.
uporabno dovoljenje - položaj stranke v postopku izdaje uporabnega dovoljenja - prenos investitorskih pravic na drugo osebo
Oseba, ki ni investitor ali udeleženec pri gradnji objekta, ni stranka v postopku izdaje uporabnega dovoljenja. Če je prvotni investitor med gradnjo prenesel investitorske pravice na drugo osebo, prvotni investitor ni stranka v postopku izdaje uporabnega dovoljenja drugemu investitorju.
upravni spor - predhodni preizkus tožbe - razdružitev postopkov
S tem, ko je sodišče eno tožbo dveh tožnikov zoper dva upravna akta obravnavalo ločeno, ni kršilo določb ZUS. Podlaga za tako postopanje je v določbi 41. člena ZUS.
Revident je prejel zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka 18.3.1998, dne 14.4.1998 pa je bil vabljen na disciplinsko obravnavo, ki je bila 28.4.1998. Ni bilo opravičljivega razloga niti za odsotnost revidenta z obravnave, niti za prošnjo za preložitev disciplinske obravnave zaradi odsotnosti njegovega pooblaščenca, ker je bilo med vabilom in obravnavo dovolj časa za kvalitetno pripravo zagovora. Pooblaščenec bi lahko v primeru svoje odsotnosti za nadomeščanje na disciplinski obravnavi pooblastil katerega od svojih kolegov, kar je v takih primerih običajen postopek. Zato disciplinski organ z zavrnitvijo prošnje po preložitvi ni kršil niti določb o vročanju (103. člen zakona o delovnih razmerjih - ZDR - Uradni list RS, št. 14/90 in nadalj.) niti določb o pravici do obrambe (63. člen zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja - ZTPDR - Uradni list SFRJ, št. 60/89 in nadalj.).
imenovanje v naziv - razporeditev na delovno mesto - določitev obračunske osnove plače - prihod na delo - prenehanje delovnega razmerja
Tudi v primeru razporeditve iz enega v drug državni organ delavec v drugem organu na novo sklene delovno razmerje. V novem organu zato delavec ne zadrži svojega statusa, ki ga je imel v prejšnjem organu, temveč mu mora biti v novem organu zagotovljeno le delovno mesto, ki ustreza njegovemu znanju in strokovni izobrazbi.
Pri revidentki je obravnavani zavarovalni primer nastopil s prenehanjem delovnega razmerja, takrat pa so že veljala nova zakonska določila, ki so skrajševala rok prejemanja denarnega nadomestila (razen za zavarovance starejše od 55 let in z zavarovanjem nad 25 let). Ker v prehodnih določbah za njen status ni bilo predvidenih nobenih olajšav, niti tožena stranka niti nižji sodišči nista imeli pravne podlage za ugoditev njenemu tožbenemu zahtevku. Na tako odločitev niti zatrjevanje o "pridobljeni" (pravilno bi bilo pričakovani) pravici ne more vplivati, pa čeprav gre za poseg v načelo varstva zaupanja v pravo, ker poseg po oceni sodišča ni bil prekomeren, ob upoštevanju dejstva, da je novela zakona skušala na novih izhodiščih urejati problem zavarovanja za primer brezposelnosti, to pa pomeni, da je bil poseg v sicer pravno varovano načelo dopusten.
Po določbi 17. člena SKPG v povezavi z določbo 36.d člena ZDR tožniku zaradi starosti delovno razmerje ne bi smelo prenehati kot presežnemu delavcu brez njegovega soglasja. Ker ZZZPB v 19. členu določa, da pravice do denarnega nadomestila ne more uveljaviti delavec, ki mu je prenehalo delovno razmerje v nasprotju z zakonom, kolektivno pogodbo ali splošnim aktom organizacije ali delodajalca, če ne uveljavlja varstva pravic ali sodnega varstva v skladu z zakonom, je tožena stranka pravilno in v skladu z veljavnimi predpisi zavrnila njegov zahtevek za priznanje pravice do denarnega nadomestila.
kolektivni spor - spremembe kolektivne pogodbe - plače - procesna predpostavka - postopek za mirno rešitev spora
1. Ker dosedanja kolektivna pogodba vsebuje tudi količnike za obračun zdravniškega dodatka, bi pomenila ugoditev zahtevku, da se zdravnikom obračuna višji zdravniški dodatek, spremembo oziroma dopolnitev obstoječe kolektivne pogodbe.
2. Ob spremembah oziroma dopolnitvah kolektivne pogodbe pa tudi v drugih primerih, ko se stranke ne sporazumejo o drugih ukrepih za reševanje spornih razmerij, lahko pride do pravnih sporov med strankami kolektivne pogodbe iz 1. točke 6. člena ZDSS. Če je za reševanje teh sporov kolektivna pogodba predvidela arbitražo ali miritveni postopek, je to procesna predpostavka za vložitev predloga v kolektivnem delovnem sporu.
Tožena stranka izhaja iz napačne predpostavke, da je namen konkurenčne klavzule zagotavljanje socialne varnosti delavcu, če mu delovno razmerje preneha brez njegove volje ali krivde. Temeljni namen konkurenčne klavzule je varstvo delodajalčevih interesov v primerih, ko delavcu po njegovi volji ali krivdi preneha delovno razmerje.
prenehanje delovnega razmerja - delovno razmerje za določen čas - delovno razmerje direktorja - razrešitev direktorja
Če je funkcija direktorja vezana na mandat, se lahko šteje, da traja izvršitev dela direktorja po svoji naravi za določen čas. Sklenitev delovnega razmerja direktorja oziroma člana uprave družbe za določen čas (za čas opravljanja funkcije) zato ni v nasprotju z določbami 17. člena ZDR (1990).
ZO člen 46, 88, 88/1.ZS člen 3, 3/1. ZTPDR člen 86, 86/3.ZRPJZ člen 9.
plačilni razred - plačilni količnik - razporeditev - akt vodenja in poveljevanja - odločanje o pravicah iz delovnega razmerja
1. Urejanje plače delavcev na obrambnem področju, vključno z določanjem plačnih osnov posameznega delavca ali za posamezno delovno mesto, po svoji vsebini ne more biti predmet aktov vodenja in poveljevanja, temveč gre za vprašanja, ki se tudi na obrambnem področju urejajo v skladu s predpisi o delavcih v državnih organih. 2. V tabeli tipičnih delavnih mest opredeljeni količniki predstavljajo zakonsko zagotovljen nivo osnovnih plač za posamezna delovna mesta v državni upravi, ki jih niti s kolektivno pogodbo niti s splošnim aktom ni mogoče zmanjšati.