zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pravica do zagovornika
Ker je bil obsojenec na glavni obravnavi poučen o pravici do zagovornika, vendar je izjavil, da se bo branil sam, razlogi za obvezno obrambo pa niso bili podani (70. člen ZKP), njegova pravica do formalne obrambe (12. člen ZKP) ni bila kršena.
legalizacija gradnje - komunalni prispevek - odmera stroškov po predpisu, ki je veljal v času odmere
Če je tožnica po prejšnjih predpisih plačala sorazmerni del stroškov za pripravo stavbnega zemljišča, so ji bili po izdaji lokacijskega dovoljenja zaradi legalizacije gradnje upravičeno odmerjeni stroški za opremljanje stavbnega zemljišča po predpisu, ki velja v času te odmere, pri čemer je bilo upoštevano, da je stroške priprave že plačala in ji niso bili ponovno zaračunani.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22134
ZKP člen 39, 39-6, 371, 371/2, 420, 420/2.KZ člen 329, 329/1.
izločitev sodnika - seznanitev z obvestili, danih policiji - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazni - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa - zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči
Glede na določbe 6. točke 39. člena, 2. odstavka 40. člena in 1. odstavka 41. člena ZKP, ki so veljale v času sojenja, je treba seznanitev razpravljajoče sodnice z izločenimi obvestili obsojenca, danih policiji, presojati kot eno od okoliščin, ki vzbuja dvom o sodnikovi nepristranskosti. Ne gre torej za kršitev absolutne narave, ki bi v vsakem primeru narekovala razveljavitev pravnomočne sodbe na podlagi zahteve za varstvo zakonitosti, ampak za bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 2. odstavka 371. člena ZKP, če je vplivala na zakonitost pravnomočne sodbe.
Odločbo o kazni je mogoče z zahtevo za varstvo zakonitosti izpodbijati z uveljavljanjem kršitve kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP takrat, kadar je s takšno odločbo sodišče prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu.
Obsojenca dolžnosti, da ostane na kraju prometne nesreče, ki jo je povzročil, in nudi pomoč poškodovanki (1. odstavek 329. člena KZ), ne odvezuje dejstvo, da so se na kraju nesreče nahajale še druge osebe in da se ji je približeval avtomobil.
povrnitev negmotne in gmotne škode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi skaženosti - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah - povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - izgubljeni zaslužek - bodoča škoda - renta - začetek teka zamudnih obresti
V drugem odstavku 195. člena ZOR je določeno, da če poškodovani zaradi popolne ali delne nezmožnosti za delo izgubi zaslužek ali so njegove potrebe trajno povečane, ali pa so možnosti za njegov nadaljnji razvoj in nepredovanje uničene ali zmanjšane, mu mora odgovorna oseba plačevati določeno denarno rento kot povračilo za škodo. Tožnica zahteva odškodnino zaradi trajno povečanih potreb in potrebe po pomoči. Teorija in sodna praksa zakonsko določilo široko tolmačita ter rento priznavata kot škodo v primeru pomoči pri nujni osebni negi, za vse nujne opravke, pa tudi kot pomoč pri obvladovanju šolskega gradiva. Tožnica zahteva odškodnino zato, ker bo imela zaradi poškodbe trajno povečane potrebe in bo potrebovala pomoč vsaj po eno uro dnevno. Zaradi plačila pomoči bo prizadeto njeno premoženje, torej gre za plačilo premoženjske škode in je odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti nekaj povsem drugega.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - revizijsko izpodbijanje odločitve o stranski terjatvi - zamudne obresti - zavrženje revizije
Kadar se z revizijo izpodbija samo odločitev o obrestih kot postranski terjatvi, je treba šteti, da po pravilih procesnega prava ni vrednosti spornega predmeta. Taka revizija ne izpolnjuje pogoja iz drugega odstavka 367. člena ZPP in je torej nedovoljena.
skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje - zaščitena kmetija - delitev skupnega premoženja
Načeloma je treba presojati prispevek zakoncev v zakonski skupnosti celovito in ni mogoče drobiti lastninske pravice na posameznih premičnih in nepremičnih stvareh. To še zlasti tedaj, ko je zatrjevano skupno premoženje zaščitena kmetija in različen lastninski režim na posameznih parcelah ni mogoč.
izvolitev izrednega profesorja univerze - upravni spor - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - predlog za glavno obravnavo v odgovoru na tožbo - odločanje brez glavne obravnave
Če je tožena stranka v odgovoru na tožbo predlagala glavno obravnavo, sodišče pa je odločilo na seji, je podana bistvena kršitev postopka v upravnem sporu.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe
Presoja, da pomenijo neizvedba obsojenčevih dokaznih predlogov, ki jim je sodišče ugodilo, ter pomanjkanje obrazložitve, zakaj sodišče ni odločilo o njegovih ostalih dokaznih predlogih in tudi ne, iz katerih razlogov jim ni ugodilo, kršitev pravice do obrambe.
S tem ko zagovornica v zahtevi za obnovo kazenskega postopka ponuja zgolj drugačno pravno presojo glede nadaljevanega kaznivega dejanja prikrivanja po 1. odstavku 221. člena KZ, in sicer da ponarejene listine ni mogoče šteti kot stvar, s katero lahko storilec ob pogojih, predpisanih v 1. odstavku 221. člena KZ, stori tako kaznivo dejanje, uveljavlja kršitev kazenskega zakona po 1. točki 372. člena ZKP. Zaradi kršitve kazenskega zakona pa zahteve za obnovo kazenskega postopka ni mogoče vložiti.
ugotovitev državljanstva - upravni postopek - bistvena kršitev določb postopka - seznanitev z ugotovitvami postopka
Če upravni organ tožnika ni seznanil, da je (poleg ugotovitve, da je njegova prednica oseba nemške narodnosti in da se je še pred 4.12.1948 nahajala v tujini) podana domneva nelojalnosti, tožena stranka pa te pomanjkljivosti ni odpravila, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem postopku.
ZOR člen 154, 154/2, 173, 174, 174/1, 200, 200/1, 200/2, 203. ZVD člen 44, 44/1, 44/5.
objektivna odgovornost delodajalca - odgovornost za škodo od nevarne stvari - nesreča pri delu - rezkalni stroj - prispevek oškodovanca - povrnitev negmotne škode - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - višina denarne odškodnine
Upoštevaje strožjo objektivno odgovornost tožene stranke kot imetnice nevarnega rezkalnega stroja, je vendar tožnikova opustitev dožne skrbnosti strokovnjaka (mizarja), ki je delo opravljal s premajhno pazljivostjo in s slabo pripravljeno zaščito stroja, pomembno prispevala k nastanku škode. Taki zaključki narekujejo tako razmejitev odgovornosti, da je pretežni del odgovornosti (2/3) na strani imetnika nevarne stvari, na tožnikovi strani pa je 1/3 odgovornosti.
registracija društva - položaj stranke v postopku spremembe registracije društva
Čeprav gre za postopek spremembe registracije društva, imajo lahko v postopku položaj strank tudi osebe, v katere pravni položaj bi bilo lahko poseženo.
upravni spor - stranke - priznanje položaja stranke z interesom
Po 1. odstavku 20. člena ZUS za priznanje položaja stranskega udeleženca v upravnem sporu ni odločilno, ali je oseba sodelovala v upravnem postopku, ampak mora tisti, ki zahteva priznanje tega položaja, izkazati, da bi mu bila odprava izpodbijane odločbe v neposredno škodo. Na pravico do stranske udeležbe ne vpliva dejstvo, ali je po materialnih predpisih izdaja prvostopne odločbe vezana na soglasje soseda ali ne.
upravni spor - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - odločanje brez glavne obravnave
Če je tožnik v tožbi zahteval glavno obravnavo, sodišče prve stopnje pa je odločilo na seji, je podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu.
ZOR člen 173, 177, 200, 203.URS člen 11, 12, 13, 22.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - objektivna in krivdna odgovornost - odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - delo na nezavarovani lestvi - deljena odgovornost - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - valorizacija zavarovalne vsote - začetek teka zamudnih obresti - enotna sodna praksa
stroški kazenskega postopka - dolžnost plačila stroškov - vnaprejšnje plačilo - stroški oškodovanca v primeru obsodilne sodbe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazni
Pomen določbe 1. odstavka 97. člena ZKP je treba razlagati tako, da je oškodovanec sicer dolžan plačati stroške pooblaščenca vnaprej ne glede na kasnejši izid kazenskega postopka, vendar pa je v primeru, če je obdolženec spoznan za krivega, od njega upravičen zahtevati povračilo teh stroškov, saj tudi nagrada in potrebni izdatki pooblaščenca oškodovanca spadajo med stroške kazenskega postopka (2. odstavek 92. člena ZKP).
ZGJS člen 27, 27/2. ZGD člen 250, 250/2.ZUP člen 207, 207/1, 209, 209/2.
pravni interes - razlogi za razrešitev - imenovanje in razrešitev predsednika uprave - sestavni deli akta o razrešitvi
Imenovanje in razrešitev predsednika uprave v javnem podjetju ureja 27. člen ZGJS. Sklep o razrešitvi ni upravni akt, ki bi bil sprejet v upravnem postopku in bi moral imeti vse sestavne dele iz 1. odstavka 207. člena in 2. odstavka 209. člena ZUP. Pravni interes mora biti podan ves čas postopka. V kolikor se ugotovi, da se tožnikov pravni položaj tudi v primeru uspeha s pritožbo ne more izboljšati, je njegov pravni interes prenehal.