dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - kapitalizacija zamudnih obresti - stranska terjatev in vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Odločitev o (zamudnih) obrestih ni mogoče prištevati (z njihovo kapitalizacijo) k vrednosti spora zaradi dovoljenosti revizije - gre namreč za stransko terjatev (drugi odstavek 39 člena ZPP).
postopek izdaje lokacijskega dovoljenja - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - odločanje organa druge stopnje o pritožbi
V postopku na prvi stopnji ni bilo popolno ugotovljeno dejansko stanje, zato je tožena stranka pravilno razveljavila prvostopno odločbo in zadevo vrnila organu prve stopnje v ponovno odločanje.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - pojem nevarne stvari - padec na mokrih in spolzkih tleh - objektivna in krivdna odgovornost - domneva vzročnosti
Tožnik, ki zatrjuje objektivno odgovornost, mora dokazati nastanek škode in obstoj nevarne stvari. Dejanska ugotovitev obeh nižjih sodišč, da tla na prodajnem prostoru tožene stranke, kjer je padla tožnica, niso bila niti mokra niti spolzka, niti posuta z zemljo, pomeni, da tožnica ni dokazala obstoja nevarne stvari, ki jo je zatrjevala. Kadar pa ni nevarne stvari, ne gre za objektivno odgovornost oziroma za domnevo vzročnosti, kot jo predvidevata 173. in 174. člen ZOR.
Zakon o zaplembi premoženja in o izvrševanju zaplembe (1946) člen 1, 1/1, 1/2, 5, 5/1, 8. Zakon o ravnanju s premoženjem, ki so ga lastniki morali zapustiti med okupacijo in s premoženjem, ki so jim ga odvzeli okupator ali njegovi pomagači (1946) člen 1, 1/1, 1/4, 3, 10, 10/2.ZIKS člen 145.URS člen 22, 30.
neupravičena pridobitev - vrnitev zaplenjenega premoženja - obseg zaplembe - popolna zaplemba - zaplemba terjatev in drugih pravic - pojem vojne škode - pravica do povračila
S popolno zaplembo so bile zaplenjene tudi vse terjatve in druge pravice, ki so pripadale obsojencu do trenutka, ko je bila izrečena kazen zaplembe, ne glede na to, kako je bil nato izpeljan postopek izvršitve zaplembe. Tudi če določeno premoženje ni bilo popisano, ocenjeno in nato izročeno za njegovo upravo pristojnemu državnemu organu, to ne pomeni, da ni bilo zaplenjeno.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - pričetek teka zamudnih obresti - pravno mnenje - enotna sodna praksa
Prisoja pravične denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi zamnjšanih življenjskih aktivnosti in zavrnitev zamudnih obresti od odškodnine za čas pred izdajo sodbe prve stopnje.
ZOR člen 186, 189, 200, 203.URS člen 14, 22. ZPOMZO-A. OZ.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - zapadlost odškodninske obveznosti - zamudne obresti od odškodnine za negmotno škodo - začetek teka zamudnih obresti - načelo denarnega nominalizma - enotna sodna praksa - načelno pravno mnenje
Pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti je treba upoštevati tudi, da se zaradi trajnih posledic poškodb tožnik počuti manj vrednega in manj sposobnega od vrstnikov, kar v njegovih (najstniških) letih slabo vpliva na identiteto, samozavest in sploh ne dojemanje sebe v razmerju do socialnega okolja.
ZPP člen 367, 367/1, 374, 374/2, 377.ZPPVS člen 6, 7.
dovoljenost revizije - nedovoljena revizija - zavrženje revizije - opredelitev pravdne stranke - pravni status verskih skupnosti - pravne osebe civilnega prava - župnijski urad kot pravdna stranka - škofija
Kadar je glede na označbo sporno, kdo je pravdna stranka, je to potrebno razlagati po splošnih pravilih. Poleg objektivnega zapisa v tožbi je pomembno predvsem, kako so opredelitev stranke razumeli sodišče in stranke, upoštevati pa je treba celotno vsebino tožbe.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenih okoliščin ocenilo, da je bil obsojenec pri zaslišanjih v takšnem psihofizičnem stanju, da je bil sposoben svobodno in zavestno odločati, ali bo podal ali odklonil zagovor. S tem, ko vložnik zahteve izpodbija navedene ugotovitve pravnomočne sodbe in prepričuje v nasprotno, ponuja drugačno presojo pravno relevantnih procesnih dejstev; s tem pa uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, zaradi katerega po določbi 2. odstavka 420. člena ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - predkazenski postopek - obvestila o razgovorih policije z osebami - dokazi - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe
Uradni zaznamki o razgovoru policistov z občani predstavljajo le priloge k ovadbi oziroma gradivo, iz katerega najprej državni tožilec, zatem pa po zaslišanju obdolženca še preiskovalni sodnik sklepata o obstoju utemeljenega suma, da je neka oseba storila kaznivo dejanje, nikakor pa ne predstavljajo dokazov, na podlagi katerih bi sodeči senat lahko sklepal o krivdi obsojenca.
V primeru, ko dokaza ni mogoče izvesti (priča ni dosegljiva), o kršitvi pravice do poštenega sojenja oziroma do izvedbe predlaganih dokazov ni mogoče govoriti.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - beneficium cohaesionis
Pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti ni preizkusa po uradni dolžnosti, kot ga sicer pozna pritožbeni postopek (člen 383. ZKP). Edina izjema od tega načela je beneficium cohaesionis (2. odstavek 424. člena ZKP).
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti - načelo denarnega nominalizma - enotna sodna praksa - trajanje sodnega postopka in višina odškodnine
Dejstvo, da je tožnik še sedaj (skoraj 10 let po škodnem dogodku) nekoliko zaskrbljen, da se mu stanje kolena v prihodnosti ne bi poslabšalo, ne predstavlja podlage za odmero višje odškodnine za strah.
vzročna zveza - telesne bolečine - višina denarne odškodnine - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - osebnostne lastnosti in stanja oškodovanca - poklicna bolezen - krivdna odgovornost delodajalca - teorija adekvatne vzročnosti - povrnitev negmotne škode - konkurenca več vzrokov za nastanek škode
Pri tožničinih težavah na pulmološkem, dermatološkem in psihičnem področju, gre za kombinacijo in konkurenco več vzrokov, ki izvirajo iz sfer obeh pravdnih strank. Do kliničnih znakov astme je prišlo ob tožničini alergiji na alergene človekovega okolja in dodanem delovanju alergenov iz delovnega okolja. Do urtikarije je prišlo zaradi mehaničnega draženja tožničine nenormalno preobčutljive kože, lesni prah pa je lahko tudi dodatni vzrok. Zaradi slabše strukturiranosti svojega ega je tožnica na pulmološke in dermatološke težave reagirala s čustveno labilnostjo in svoje stiske doživljala v pretežni meri kot somatske težave oziroma jih je somatizirala z alergijskimi reakcijami. Gre torej za skupno delovanje več vzrokov iz sfere obeh pravdnih strank, katerih natančna razmejitev ni mogoča. Zato sta obe sodišči presodili, da je le polovico vzrokov za nastanek škode mogoče pripisati vzrokom iz delovnega okolja, ostalo polovico pa tožničinim osebnostnim lastnostim in stanjem.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navedbami v zahtevi za varstvo zakonitosti in zatrjevanjem, da si ne želi biti neprestana tarča oškodovankinih zdravstvenih problemov in spletk njene matere, ter da kaznivega dejanja nasilništva ni storil, obsojenec uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Na tej podlagi pa po 2. odstavku 420. člena ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
upravni postopek - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - odločanje na seji
Če je tožnik v tožbi predlagal glavno obravnavo (1. odst. 50. čl. ZUS) in izvedbo dokazov, je sodišče prve stopnje bistveno kršilo postopek v upravnem sporu, ker je odločalo na seji.
upravičenec do denacionalizacije - odvzem pravice uporabe na zemljišču
Upravičenec do denacionalizacije je tudi tisti, ki mu je bila odvzeta pravica uporabe na zemljišču, ne glede na to, ali je to prejšnji lastnik zemljišča ali tisti, ki je pravico uporabe od prejšnjega lastnika pridobil na podlagi pravnega posla ali z dedovanjem.
ZKP člen 371, 371/1-11, 410, 410/1-3, 413, 413/1, 420, 420/2.
obnova kazenskega postopka - novi dokazi - zavrženje zahteve za obnovo - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi o vsebini dokazov in samimi dokazi
Bistvo presoje pravnomočnega sklepa o zavrženju zahteve za obnovo postopka je v ugotovitvi, da vzročna zveza med obsojencu očitano kršitvijo določbe 4. odstavka 50. člena Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa in povzročenimi posledicami ni pretrgana zaradi hitrosti, s katero je vozil oškodovanec, in dejstva, da je vozil po desni kolesarski stezi, kar sicer izhaja iz mnenja izvedenca prometne stroke, na katerega se kot na nov dokaz sklicuje zahteva. Zato sta nižji sodišči utemeljeno sklepali, da to izvedensko mnenje ob vseh že v rednem postopku ugotovljenih in ocenjenih odločilnih dejstvih ter okoliščinah, očitno ni tako, da bi se na njegovi podlagi mogla dovoliti obnova kazenskega postopka.
Na protispisnost je mogoče sklepati, če je v sodni odločbi v zvezi z odločilnimi dejstvi navedena vsebina izvedenih dokazov v nasprotju z njihovo dejansko. Za kršitev v tem smislu ne gre, če sodišče izvedene dokaze ocenjuje drugače kot katera od strank.
Uporaba meril iz Uredbe o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva z naturalizacijo ni ustrezna pravna podlaga za opredelitev nedoločenih pravnih pojmov iz 23. člena ZTuj.