dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - pravica do vložitve revizije - revizija, ki jo vloži stranka sama - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje revizije
Revizija deloma ni dovoljena, ker je vrednost spornega predmeta prenizka, deloma, ker jo je vložila stranka, ki nima opravljenega državnega pravniškega izpita.
povrnitev negmotne škode - objektivna in krivdna odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca - višina denarne odškodnine
Tožnikov prispevek k škodnemu dogodku je pravilno ocenjen - tako s stališča stopnje njegove malomarnosti, kot s stališča krivdnega ravnanja tožene stranke. Ne zato, da bi predstavljalo podlago njene odškodninske odgovornosti (ta je namreč objektivna) marveč kot dejavnik, ki zmanjšuje oškodovančev krivdni prispevek k škodnemu dogodku.
ZOR člen 195, 195/1, 195/2, 360, 376, 376/1, 376/2, 388, 392, 392/1, 392/3.
gmotna škoda - povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - trajno povečane potrebe - uničene možnosti za razvoj - zastaranje odškodninske terjatve - subjektivni in objektivni zastaralni rok - sukcesivno nastajajoča bodoča škoda
Tudi za odškodninske zahtevke za povrnitev premoženjske škode v primeru telesnih poškodb in prizadetega zdravja iz 195. člena ZOR, ko se uveljavlja pretekla in bodoča škoda zaradi trajno povečanih potreb bodisi v obliki rente bodisi s sukcesivnim vtoževanjem odškodnine za preteklo obdobje, veljajo določbe o zastaranju terjatev, predvsem določbe 376. člena ZOR.
Zastaranje terjatve za sukcesivno nastajajočo škodo začne teči, ko tožnik zve za bodočo škodo in jo lahko uveljavlja. To je takrat, ko je tožnikovo zdravstveno stanje stabilizirano in dokončno ter ko so znane tožnikove bodoče trajno povečane potrebe, ki bodo glede na normalni tek stvari v bodoče gotovo nastajale.
Zakon o vojaških kaznivih dejanjih člen 16, 29. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 9.
vojaška kazniva dejanja - sovražno govorjenje o vojski - samovoljna zapustitev vojaške službe - kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - sovražna propaganda
Razlika med kaznivim dejanjem sovražnega govorjenja o vojski po 16. členu Zakona o vojaških kaznivih dejanjih in kaznivim dejanjem sovražne propagande po 9. členu ZKLD je bila v večji intenziteti pozivanja na nasilno rušenje obstoječe družbene ureditve pri propagandi po ZKLD, kakor pa jo zahteva abstraktni dejanski stan kaznivega dejanja sovražnega govorjenja o vojski.
Sovražno govorjenje je takšno, s katerim se izziva spopad oziroma neka nasilna sprememba, iz konkretno navedenih dejstev pa mora biti razvidno, da je naperjeno proti zavarovanemu objektu.
prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek - pravni učinki sodne odločbe, ki je razveljavila določilo kolektivne pogodbe in ni bila objavljena
S sodbo delovnega in socialnega sodišča se je poseglo v pravice nedoločenega kroga oseb, saj je bila razveljavljena splošna in abstraktna norma 2. odstavka 17. člena SKPGD, ki navzven povzroča pravne učinke. Zato jo je po vsebini šteti za predpis, in bi morala biti objavljena v uradnem glasilu, kot to za predpise zahteva 154. člen Ustave RS. Šele z objavo bi postala pravno učinkovita in veljavna ter bi se smela uporabljati.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršba na nepremičnine
Za odločitev o predlogu za izvršbo na nepremičnino in za samo izvršbo je res krajevno pristojno sodišče, na katerega območju je nepremičnina, kar pa ne velja v primeru, kadar je ta nepremičnina navedena med ostalimi nepremičninami, glede katerih se predlaga izvršba, na drugem in naslednjih mestih.
Tožeča stranka izpodbija dve pravni dejanji sklenitve asignacijske pogodbe. Torej se zahtevka ne opirata na isto dejansko podlago (na isto asignacijsko pogodbo). Zato je treba dovoljenost revizije presojati za vsak zahtevek (vsako asignacijo) posebej.
povrnitev gmotne škode - izgubljeni dobiček - izračun izgubljenega dobička - ugotovitev obsega poslovanja pred škodnim dogodkom - pravni standard
Ker predstavlja izgubljeni dobiček razliko pred tistimi prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo in tistimi dohodki, ki bi v zvezi s temi prihodki nastali, je pravo izhodišče za njegovo ugotavljanje obseg poslovanja, o katerem sklepamo na podlagi podatkov o poslovanju v preteklosti. Ob dejstvu, da je tožnik avtoprevoznik, pomeni to obseg opravljanja avtoprevozništva v preteklih obdobjih. Za to obdobje je treba ugotoviti obseg prihodkov od poslovanja, zmanjšan za davek na dodano vrednost. Od prihodkov je treba odšteti odhodke, vendar le tiste, ki spadajo v kategorijo t.i. variabilnih stroškov.
zahteva za varstvo zakonitosti - pravni interes - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti - stečajni postopek nad invalidskim podjetjem - predhodno soglasje Vlade RS
Predhodno soglasje Vlade Republike Slovenije je procesna predpostavka za začetek stečajnega postopka nad invalidskim podjetjem.
URS člen 29, 29-2.ZKP člen 67, 67/2, 371, 371/1-11.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi o vsebini zapisnikov o izpovedbah in samimi zapisniki - pravica do zagovornika
Pravica do obrambe z zagovornikom (pravica do formalne obrambe) je po Ustavi razglašena za eno temeljnih pravic, pomoč, ki jo lahko nudi le zagovornik, pa eno jamstev, ki jih daje Ustava obdolžencu v kazenskem postopku, zato da mu zagotovi uresničevanje drugih ustavnih pravic, na prvem mestu pravico do poštenega sojenja (2. alineja 29. člena Ustave).
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-8, 8, 8/1.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - članstvo v društvu za izvrševanje kaznivih dejanj iz 2. člena ZKLD - opustitev ovadbe
Sprejemanje literature "Matjažev glas" in njeno razširjanje ne predstavlja podpiranja skupin, ki bi delovale proti državi, saj ni navedeno, kakšna je bila vsebina te literature, še manj pa, kaj naj bi vsebina te literature pomenila v zvezi z opredelitvijo obsojencev glede protidržavnega delovanja, ki se jim očita. Zato tudi ni podano kaznivo dejanje po 8. točki 3. člena ZKLD.
Kaznivo dejanje po 1. odstavku 8. člena ZKLD je storil, kdor je vedel za pripravljanje ali izvrševanje kakšnega kaznivega dejanja iz 2. člena tega zakona, pa o tem ni obvestil državnih organov. Obsojenec tega, da je prejel en izvod "Matjaževega glasu", ni bil dolžan prijaviti, saj to ni pomenilo storitve kaznivega dejanja iz 2. člena ZKLD.
Gre za odločanje o podelitvi koncesije za opravljanje javne službe distribucije zemeljskega plina v občini. V konkretnem primeru je s tožbo izpodbijani akt izdal občinski svet, morala pa bi jo izdati občinska uprava po določbah ZUP (odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-303/97 z dne 4.6.1998), na drugi stopnji pa župan.
zakonitost sklepa občinskega sveta - nedovoljena pritožba - vložitev pritožbe po osebi, ki nima te pravice
Če je v upravnem sporu pritožbo vložila svetnica občinskega sveta kot fizična oseba, taka pritožba ni dovoljena, saj je stranka spora občinski svet. Zato je moralo pritožbeno sodišče tako pritožbo zavreči (352. člen ZPP v zvezi s 16. čl. ZUS).
zavrnitev brezplačne pravne pomoči - nepopolni podatki o premoženjskem stanju - prepoved vlaganja ponovne zahteve za brezplačno pravno pomoč za šest mesecev
Zgolj dejstvo, da tožnica v vlogi za brezplačno pravno pomoč ni navedla dveh hranilnih knjižic, še ne pomeni, da je to naredila z namenom, da si pridobi brezplačno pravno pomoč.
Določbe zakonov ali kolektivnih pogodb pri obravnavanju instituta plače v preteklosti niso bile povsem jasne, kljub temu pa večletna sodna praksa revizijskega sodišča in pravna teorija zagovarjata stališče, da pojem plače v delovno-pravni zakonodaji, če ni izrecno določeno drugače, vedno pomeni bruto zneske. Zato bi morala že tožena stranka, prav tako pa tudi sodišče, ... , kot osnovo za izračun revidentove odpravnine upoštevati plačo v bruto, ne pa v neto znesku.
I. Tožnica je storila hujšo kršitev delovnih obveznosti zlorabe položaja, ko je kot direktorica oddala investicijsko vzdrževalna dela moževi firmi brez obvestila sveta tožene stranke, saj bi to morala storiti že zaradi nasprotja interesov pri oddaji del.
II. Kot direktorica je bila tožnica pooblaščenka za zastopanje tožene stranke nasproti tretjim, ne pa v razmerju do same sebe. Zato je z izplačilom avtorskega honorarja sama sebi, brez podpisa ustrezne avtorske pogodbe, tožnica storila hujšo kršitev delovnih obveznosti zlorabe položaja.
III. Tožnica je storila hujšo kršitev delovnih obveznosti zlorabe položaja, ker po dejanskem prenehanju opravljanja funkcije direktorice kljub izrečenim zahtevam ni vrnila službenega avtomobila, ki je bil nabavljen za operativne službene potrebe.
Za odločitev o prenehanju delovnega razmerja je odločilno le, da je tožnik tujec, ki mu je delovno dovoljenje prenehalo veljati, za novega pa ni zaprosil. V takem primeru tujcu preneha delovno razmerje po zakonu samem z dnem prenehanja delovnega dovoljenja (16. člen ZZT) in je odločitev delodajalca zgolj deklarativna.