ZKP člen 207, 207/5, 361, 392, 392/7, 398, 398/1-1.
pripor - trajanje pripora po vložitvi obtožnice - trajanje pripora v primeru delne razveljavitve obsodilne sodbe - odreditev pripora ob izreku sodbe - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - preizkus pripornih razlogov
Sodišče prve stopnje v primeru, če pred potekom dveh let od vložitve obtožnice izreče obsodilno sodbo, ni dolžno odpraviti pripora po 5. odstavku 207. člena ZKP, ko ta rok poteče, čeprav sodba v tem roku še ni postala pravnomočna.
V primeru, ko sodišče druge stopnje v celoti razveljavi sodbo glede obtoženca, ki je bil v priporu po vložitvi obtožnice že več kot dve leti, pritožbeno sodišče, tudi če obstaja priporni razlog, pripora ne more podaljšati v skladu z določbo 7. odstavka 392. člena ZKP, temveč mora pripor po 5. odstavku 207. člena ZKP odpraviti, ker po razveljavitvi ni več obsodilne sodbe.
Če je v primeru steka kaznivih dejanj obsodilna sodba le delno razveljavljena, v nerazveljavljenem obsegu še vedno obstaja, čeprav je v tem primeru kazen samo določena, ne pa tudi izrečena. Zato v tem primeru ni mogoče uporabiti določbe 5. odstavka 207. člena ZKP in dejstvo, da je rok dveh let od vložitve obtožnice že potekel, ne more vplivati na odločitev o ponovni odreditvi pripora.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - jezik v postopku - preiskovalna dejanja - obvestilo obdolžencu o zaslišanju prič - glavna obravnava - branje zapisnikov o zaslišanju prič
V zahtevi za varstvo zakonitosti je vložnik dolžan navesti konkretne kršitve zakona, na katere se sklicuje, in jih tudi obrazložiti, ker jih sodišče preizkusi samo v uveljavljanem obsegu (1. odstavek 424. člena ZKP). Zato se zahteva ne more sklicevati na razloge, navedene v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje.
Le v primeru obsojenčeve ali zagovornikove zahteve, da se obsojencu omogoči uporabljati v postopku svoj jezik, in bi sodišče kljub temu opravilo glavno obravnavo brez tolmača, bi bilo mogoče zaključiti, da je obsojenca prikrajšalo za pravico, določeno v 1. odstavku 8. člena ZKP. S tem bi storilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 3. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
Opustitev pouka obsojencu in drugim osebam, naštetim v 1. odstavku 8. člena ZKP, o pravici prevajanja ter opustitev zapisa v zapisniku, da so bile poučene in kaj so izjavile, lahko predstavlja relativno bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 2. odstavka 371. člena ZKP, če je takšna pomanjkljivost vplivala ali mogla vplivati na zakonitost pravnomočne sodbe.
skrajšani postopek - glavna obravnava - sojenje v nenavzočnosti zagovornika - priče - oprostitev pričanja - sprememba obtožbe - prekinitev glavne obravnave zaradi spremembe obtožbe - obrazložitev obsodilne sodbe - razlogi o krivdi
Motiv obsojenkinega sina kot privilegirane priče, zakaj ni želel izpovedati (sklicujoč se na to, da ker je bila glavna obravnava opravljena brez zagovornika), ni pomemben, saj ga v nasprotju s siceršnjimi pričami že samo dejstvo, da gre v razmerju do obsojenke za krvnega sorodnika v ravni vrsti, odvezuje dolžnosti pričanja (tretji odstavek 234. člena v zvezi z 2. točko prvega odstavka 236. člena ZKP).
Ker po spremembi obtožbe na glavni obravnavi (1. odstavek 344. člena ZKP) prekinitev le-te za pripravo obrambe ni obligatorna (2. odstavek istega člena), je v tem primeru ravnanje sodišča odvisno od obsega sprememb.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazni
S tem ko zagovornik ponuja lasten pogled na vrednotenje okoliščin za odmero kazni, uveljavlja razlog iz 4. točke 370. člena ZKP, kar pa je pritožbeni razlog, ki ga v zahtevi za varstvo zakonitosti ni mogoče uveljavljati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22086
KZ člen 218.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper premoženje - izsiljevanje - vzročna zveza - zahteva za varstvo zakonitosti - izpodbijanje odločbe o kazni - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je sodišče ugotovilo, da sta obsojeni B. in obtoženi S. oškodovancu grozila, ta pa jima je zaradi tega izročil zahtevani denar, je s tem ugotovilo tudi vzročno zvezo med ravnanjem obsojenega B. in prepovedano posledico.
Vrhovno sodišče ob odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti ne presoja primernosti izrečene kazenske sankcije.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi dvoma v nepristranskost sodnika
Tožnikovo nezadovoljstvo z odločbo sodišča v drugi pravdni zadevi, četudi naj bi bila ta povod za sedanjo pravdo, ne spada med razloge smotrnosti ali druge tehtne razloge za prenos pristojnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi dvoma v nepristranskost sodnika
Samo nezaupanje stranke ne spada med razloge iz 67. člena ZPP. Če dvomi v nepristranskost posameznega konkretnega sodnika, lahko predlaga njegovo izločitev, kar je tožeča stranka v tej zadevi že naredila, vendar ni uspela.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o podaljšanju pripora
Zahteva za varstvo zakonitosti, vložena zoper sklep o podaljšanju pripora, izdanega na podlagi 2. odstavka 207. člena ZKP, ni dovoljena (4. odstavek 420. člena ZKP).
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izvajanje dokazov - dokazni predlog
Dokazni predlog mora biti določen, mora se nanašati na določeno dejstvo, ki je pomembno za kazenski postopek ter temeljiti na splošnih izkustvenih pravilih, da se s predlaganim dokazom zatrjevano lahko ugotovi. Zgolj izraženo mnenje o tem, kako se sodišče lahko seznani z dejstvi, pomembnimi za odločanje o zadevi, tem merilom ne ustreza in zato ni dokazni predlog.
ukrep urbanističnega inšpektorja - gradnja brez ustreznega upravnega dovoljenja
V upravnem sporu zaradi odreditve inšpekcijskega ukrepa - odstranitev objekta je pomembna le ugotovitev, da je investitor začel z gradnjo objekta brez ustreznega upravnega dovoljenja in ker ta ugotovitev ni sporna, je bila tožba pravilno zavrnjena.
priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - upravni postopek - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je prvostopni upravni organ odločil o tožnikovem statusu na podlagi nepopolno zbranih dokazov in ne dovolj raziskanega dejanskega stanja.
nova prošnja za azil - spremenjene okoliščine - dokazno breme
Na podlagi 41. člena ZAzil azilni organ ni dolžan izvesti postopka, če prosilec ne predloži dokaza, da so se zanj okoliščine po izdaji prejšnje odločbe bistveno spremenile.
stalno prebivališče - izbris iz registra stalnih prebivalcev
Pravilna je odločitev upravnih organov o izbrisu tožnika iz registra stalnih prebivalcev, saj tožnik ne živi na navedenem naslovu najmanj od 6.5.1996, ko je bila opravljena izvršba s prisilno izselitvijo tožnika iz hiše, kjer je imel prijavljeno stalno prebivališče.
ZUP (1986) člen 49. ZUS člen 25, 25/1-2, 59, 59/1, 74, 74/3-3.
priglasitev del - stranka v postopku - stranski udeleženec - sodelovanje v novem postopku za izdajo odločbe
Če je oseba kot stranka (stranski udeleženec) sodelovala v postopku za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del, ki se je končal z zavrnitvijo zahteve stranke, ji ni mogoče iz tega razloga odreči sodelovanja v novem postopku za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del na podlagi nove zahteve istega investitorja za isti objekt.
ukrep urbanističnega inšpektorja - gradnja brez ustreznega dovoljenja
Ker je bilo v postopku ugotovljeno in tudi ni sporno, da je tožnik začel z gradnjo brez ustreznega dovoljenja, tožnik ne more uspeti z ugovorom, da je za dovoljenje zaprosil.
ZUN člen 51, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 62, 62/2.ZKZ člen 11. ZUS člen 72, 73.
odločba o dovolitvi priglašenih del - prepoved gradnje na najboljših kmetijskih zemljiščih - veljavnost družbenega plana za obdobje 1986-1990
Ker je na najboljših kmetijskih zemljiščih po ZKZ/86 prepovedana vsaka gradnja, razen gradnja infrastrukturnih in vojaških objektov, niti ni pomembno, ali bi za gradnjo nameravanega objekta zadoščala odločba o dovolitvi priglašenih del ali pa bi bilo potrebno lokacijsko dovoljenje. Nelegalne gradnje na najboljših zemljiščih pa ne pomenijo neenakega obravnavanja tožnika, saj za te gradnje ni bilo izdano nobeno dovoljenje. Opredelitev najboljših kmetijskih zemljišč v Srednjeročnem družbenem planu za obdobje 1986-1990 velja tudi po letu 1990, saj je bila veljavnost teh planov podaljšana z ZPUP.
ukrep inšpektorja za graditev - uporaba objekta brez uporabnega dovoljenja - prepoved uporabe objekta
Ker tožnik objekte uporablja brez uporabnega dovoljenja, čeprav mu je bilo z odločbo naloženo, da si tako dovoljenje pridobi, je podana podlaga za ukrep inšpektorja za graditev po določbi 3. točke 91. člena ZGO o prepovedi uporabe objektov.
ZVojI člen 4, 4/1-2. ZUP (1986) člen 137. ZUS člen 73.
civilni invalid vojne - okvara zdravja zaradi poškodbe, ki jo je povzročil zapuščeni vojaški material
V postopku ni bilo ugotovljeno, ali je tožnik okvaro zdravja utrpel zaradi poškodbe, ki jo je povzročil zapuščeni vojaški material oz. v pravnorelevantnih okoliščinah iz 1. in 4. člena ZVojI.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je tožnikovo vlogo po opominu za plačilo sodne takse za pritožbo štelo za zahtevo za odmero sodne takse po 27. členu ZST, saj je tožnik ob opominu ugovarjal višini sodne takse. Tožnik v tem upravnem sporu ne more uspeti s pritožbenim ugovorom o združitvi postopkov. Odločitev o združitvi postopkov po 41. členu ZUS je procesna odločitev, na katero odmera sodnih taks ne more vplivati.