Sodišče prve stopnje in drugostopenjsko sodišče sta ugotovili (ugotovitev dejanskega stanja), da pri tožnici gre za stalno izpostavljenost negativnim vplivom, pa čeprav je iz opisa nalog, ki ga je predložila revidentka, razvidno, da je bila tožnica samo pretežno izpostavljena vplivu kemikalij in nevarnosti infekcije z veliko intenzivnostjo in tudi da delo opravlja pretežno stoje (uporabljeno izrazje ni povsem primerljivo). Ker pa gre za ugotovitev dejanskega stanja, na katero je revizijsko sodišče vezano zaradi določbe tretjega odstavka 370. člena ZPP, revizijsko sodišče soglaša z zaključki nižjih sodišč, da sporna pogodba o zaposlitvi ni bila v skladu s kolektivno pogodbo in sta zato nižji sodišči toženi stranki pravilno naložili, da je dolžna predložiti tožnici v podpis pogodbo o zaposlitvi, ki bo usklajena z določili kolektivne pogodbe.
razporeditev na delovno mesto - dokončna odločba - napačen pravni pouk
Napačen pravni pouk delavcu ne more biti v škodo in ne spreminja dejstva, da se je bil tožnik dolžan ravnati po sklepu o razporeditvi šele po njegovi dokončnosti. Do tedaj ostaja "v veljavi" prejšnja razporeditev.
Iz določbe prvega odstavka 83. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Uradni list SFRJ, št. 60/89 in 42/90) izhaja, da delavec ne more zahtevati varstva pravice pri pristojnem sodišču, če je ni vložil v 15 dneh od prejema odločitve pristojnega organa. Gre za procesno predpostavko, zaradi katere je tožba, vložena v nasprotju z določili 83. člena ZTPDR, nedovoljena. Zato je sodišče v izpodbijani sodbi pravilno spremenilo sodbo sodišča prve stopnje in tožbo v tem delu pod 1/1. in 1/2 zavrglo. Rok je prekluziven in mora nanj sodišče paziti po uradni dolžnosti. Pri tem ni mogoče upoštevati določbe 105. člena zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93), ki podaljšuje rok za uveljavitev pravice do sodnega varstva v primeru molka organa, kar smiselno uveljavlja revizija, saj v konkretnem primeru ne gre za molk organa tožene stranke, ampak za vprašanje, ali je odgovor na pritožbo tožene stranke z dne 3.3.1992 ustrezal kot sklep ali ne. V tem primeru pa gre za dejansko ugotovitev obeh nižjih sodišč, ki je revizijsko sodišče zaradi določbe tretjega odstavka 370. člena ZPP niti ne more niti ne sme spreminjati. Ker je sodišče v izpodbijani sodbi izrecno navedlo, da gre za sklep tožene stranke z dne 3.3.1992, je bilo v tem delu možno edino zavrženje tožbe zaradi bistvene prekoračitve roka iz prvega odstavka 83. člena ZTPDR.
disciplinski postopek - ukrep prenehanja delovnega razmerja - kvalifikatorna okoliščina
Pri ugotavljanju posebnih okoliščin iz 89. člena ZDR (1990) gre za ugotavljanje dejanskega stanja in te okoliščine morajo ugotoviti že disciplinski organi delodajalca. Sodišče samo jih ne more ugotavljati, ampak lahko le presoja pravilnost in zakonitost dokončne delodajalčeve odločitve.
razporeditev na drugo delovno mesto - sodni postopek - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ugoditev tožbenemu zahtevku v prejšnjih sojenjih
Okoliščina, da sta sodišči v sporu že odločali in da je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku dvakrat ugodilo, ne pomeni v reviziji zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Če je prvostopenjsko sodišče pri svoji odločitvi bistveno kršilo procesne določbe oziroma nepopolno ugotovilo dejansko stanje, to lahko pomeni samo to, da so bile njegove prejšnje odločitve pravno zmotne.
prenehanje delovnega razmerja - zamolčanje podatkov ob sklenitvi delovnega razmerja
Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih je sprejelo tudi sodišče druge stopnje, ne izhaja, da bi tožnica dajala neresnične podatke o svoji strokovni izobrazbi in strokovnih izpitih. Zato ni podan zakonit razlog za prenehanje delovnega razmerja.
Ker je bil tožniku disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja izrečen zaradi konkretno ugotovljenih ravnanj, ki so v smislu pravilnika o odgovornosti delavcev tožene stranke pomenila hujšo kršitev delovnih obveznosti, tožniku delovno razmerje ni prenehalo iz razlogov moralno politične neprimernosti, oziroma obnovitveni razlog istega razloga ni podan.
denarno nadomestilo - nadomestilo za brezposelnost
Iz dejanskih zaključkov, do katerih je prišlo sodišče v izpodbijani sodbi, izhaja, da tožnik delovnega razmerja za določen čas ni sklenil v skladu z določbami 17. člena ZDR, saj ni uspel dokazati, da je šlo za nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. Sodišče je v nasprotju z zatrjevanjem tožnika zaključilo, da je šlo za njegovo protizakonito ravnanje, ker je ravnal z namenom, da bi izigral predpise in si na ta način pridobil pravico do denarnega nadomestila, kar pomeni, da so bile okoliščine za sklenitev delovnega razmerja v nasprotju z zakonom na strani tožnika.
Ker ZZZPB v 4. alinei prvega odstavka 19. člena določa, da pravice do denarnega nadomestila ne more uveljaviti delavec, ki mu je prenehalo delovno razmerje zaradi sklenitve delovnega razmerja v nasprotju z zakonom, splošnim aktom oziroma kolektivno pogodbo, če so okoliščine za tako sklenitev na strani delavca, je že tožena stranka pravilno in v skladu z veljavnimi predpisi zavrnila njegov zahtevek za priznanje pravice do denarnega nadomestila, pravilni pa sta tudi odločitvi sodišč prve in druge stopnje.
prenehanje delovnega razmerja - zamolčanje podatkov
Delodajalec ne more uspešno trditi, da ni bil seznanjen z vsebino listin, ki jih je predložil delavec, če teh listin ni pregledal in se ni prepričal o njihovi vsebini. Zaradi tega ni utemeljena odpoved delovnega razmerja zaradi zamolčanja podatkov po določbi 8. točke prvega odstavka 100. člena Zakona o delovnih razmerjih (1990).
Zahteva za obnovo ni omejena le na dejstva in dokaze, ki so se pojavili po pravnomočnosti sodbe, temveč je dovoljeno navajati oziroma predlagati tudi tiste, ki med kazenskim postopkom niso bili predlagani. Toda povsem jasno je, da ni mogoče šteti kot nove dejstva in dokaze, ki so bili uveljavljani že v postopku do pravnomočnosti sodbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22157
KZ člen 169, 169/3.ZKP člen 427.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - razžalitev - namen zaničevanja - zahteva za varstvo zakonitosti - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Ali je storilec kaznivega dejanja razžalitve po 2. in 1. odstavku 169. člena KZ ravnal z namenom zaničevanja (3. odstavek navedenega člena), je dejansko vprašanje. Zato Vrhovno sodišče ocenjuje, da je pravilna presoja v zadevi odvisna predvsem od tega, ali so dejstva, ki jih obsojenec zatrjuje, resnična. Če bi se izkazalo, da so, bi bilo ob tehtanju, ali je podan zaničevalni namen, treba presoditi obsojenčeve trditve, da se je za ureditev razmer zavzemal že v okviru invalidskih organizacij, se po izkjučitvi obrnil tudi na varuha človekovih pravic ter nato na podlagi ustavne pravice do svobode izražanja svoje stališče in kritiko delovanja zasebnega tožilca opisal v spornih časopisnih člankih.
priznanje tuje sodne odločbe - pravnomočnost tuje sodne odločbe - izvršljivost - potrdilo o pravnomočnosti sodne odločbe po avstrijskem pravu
Ker naš pravni red v 95. členu ZMZPP za priznanje tuje sodne odločbe zahteva potrdilo o pravnomočnosti, avstrijski pravni red pa predložitev takega potrdila omogoča, je bila odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za priznanje materialnopravno pravilna. Predlagateljica kljub večkratnemu pozivu sodišča zahtevanega potrdila ni predložila in zato ni izpolnila zahtevanega pogoja za priznanje tuje sodne odločbe.
Ker je obdolženec prejel pravnomočni sklep o odreditvi pripora 24.9.2003, je osemdnevni rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti potekel 2.10.2003, zato je 14.10.2003 vložena zahteva za varstvo zakonitosti prepozna.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S pomisleki v pravilnost in popolnost ugotovljenega dejanskega stanja vlagatelj uveljavlja razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zahteve za varstvo zakonitosti pa iz tega razloga ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - načelo proste presoje dokazov - alibi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Alibi je po vsebini dokaz, ki določeno osebo izključi kot storilca kaznivega dejanja, zato je v interesu obrambe, da ga predloži že na samem začetku postopka oz. takoj ko odpadejo morebitni razlogi, zaradi katerih tega ni mogla storiti prej. V nasprotnem primeru, ko ni nekih razumnih razlogov za zakasnitev - na strani obrambe je, da opraviči časovni zamik tega dokaznega predloga -, je mogoče šteti, da je bil dan zgolj z namenom zavlačevanja kazenskega postopka.
V 427. členu ZKP je določeno ravnanje Vrhovnega sodišča, če se mu ob siceršnjem odločanju o zahtevi, vloženi zaradi razlogov, iz katerih jo je mogoče vložiti (prvi odstavek 420. člena ZKP), pojavi tak dvom. Če takega dvoma ni, tudi ni dolžno razlagati, zakaj ne, saj bi to dejansko pomenilo vstop skozi druga vrata zmotni ali nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja kot razlogu za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.
ZOR člen 186, 189, 200, 203, 277, 394. ZPOMZO-A. OZ.URS člen 14, 22.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - individualizacija odškodnine - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti od odškodnine za negmotno škodo - enotna sodna praksa - načelo denarnega nominalizma - formalni pravni viri - načelno pravno mnenje
Dosojeni znesek zadoščenja za vse oblike negmotne škode, ki jo je tožnik utrpel je tako glede na načelo individualizacije višine odškodnine, kot glede na načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine v skladu s standardom pravične denarne odškodnine.
razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - dolžnost preživljanja - odmera preživnine za otroka - zmožnosti preživninskega zavezanca - odmera preživnine z začasno odredbo
Preživninske obveznosti staršev do otrok ne morejo biti izraz zgolj neke računske operacije. Vsi elementi, ki vplivajo na normativno konkretizacijo pravnega standarda možnosti staršev (poleg dohodkov, ki jih starša prejemata, tudi možnost dodatnih zaslužkov, preživninske obveznosti do drugih otrok, delo in vzgojna skrb tistega od staršev, pri katerem otrok živi itd.) pač niso taki, da bi jih bilo mogoče spraviti na skupen imenovalec (npr. izraziti v denarju).
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolčeine zaradi skaženosti - pojem skaženosti kot pravni standard - pravno priznana škoda
Ker je pri tožniku ni podana skaženost, torej opazna sprememba zunanjosti, tožnik ni upravičen od odkodnine za to obliko nepremoženjske škode.
ZOR člen 154, 154/1, 200, 203. OZ. ZPOMZO.URS člen 14, 22.
povrnitev negmotne škode - trajanje sodnega postopka in višina denarne odškodnine - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - obseg škode - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti od negmotne škode - enotna sodna praksa - uveljavitev OZ in ZPOMZO - načelno pravno mnenje
Tožnik je utrpel udarnino v predelu ledveno-križnega prvega dela hrbtenice s prenategom mehkih struktur, predvsem v ledvenem delu hrbtenice.
Vzročna zveza je sicer res pravno vprašanje. Vendar je podlaga za oceno, ali je določena škoda, ki jo utrpi oškodovanec, v vzročni zvezi s protipravnim ravnanjem odškodninsko odgovorne osebe, vselej dejanska. Brez naravne vzročnosti praviloma tudi pravna vzročnost ne obstaja (izjema velja za opustitve dolžnega ravnanja, kjer pravo pogoj fingira kot vzrok). Če določeno ravnanje tudi s stališča naravne vzročnosti ne more biti vzrok določeni škodi, potem seveda tudi o pravni vzročnosti ne moremo govoriti.