zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - sprememba obtožbe - ugovor zoper spremenjeno obtožnico - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga
Sprememba obtožnice se lahko nanaša le na istega obtoženca ter na isti historični dogodek, pri čemer se smejo z njo spremeniti dejstva in okoliščine, ki so znaki kaznivega dejanja. Vendar mora biti obtoženec tudi v takem primeru natančno obveščen o vseh dejanskih in pravnih okoliščinah spremenjene obtožnice, prav tako pa mora v zvezi z njo imeti primeren čas in možnosti za pripravo obrambe.
Sprememba obtožnice se nanaša na očitek kršitve drugih določb prometnih predpisov, kot so bili navedeni v prvotni obtožnici. Očitek teh kršitev je sicer opredeljen z dejstvi in okoliščinami, ki jih nespremenjena obtožnica ni vsebovala, toda to še ne pomeni, da takšna sprememba ni bila dopustna.
pogojna obsodba - postopek za preklic pogojne obsodbe - kršitev kazenskega zakona
Z izpodbijano pravnomočno sodno odločbo je sodišče preklicalo pogojno obsodbo, ki kot samostojna sankcija ni več obstajala, saj je bila pred tem upoštevana v razširjeni pogojni obsodbi (določeni kot enotni kazni z novo preizkusno dobo), ki je vključevala tudi pogojno obsodbo za novo storjeno kaznivo dejanje. S tem je kršilo materialni zakon, saj je z odločbo o kazni prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu (5. točka 372. člena ZKP).
ZTPDR (1989) člen 73.ZOR člen 154, 220.ZS člen 3, 3/2.ZPP člen 41, 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije - delno zavrženje revizije - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - povrnitev negmotne in gmotne škode - nesreča na delu ali v zvezi z delom kot pravni standard - pomoč varnostnika pri pokrivanju odprtine na strehi
Samoiniciativno ponujena pomoč delavcu drugega podjetja, ki je popravljalo streho objekta prve toženke, ne more soditi v širši okvir opisa del in nalog varnostnika. Tako pokojnikovo ravnanje ni bilo v nobeni funkcionalni povezavi z njegovim delom. Zato tega škodnega dogodka ni mogoče uvrstiti niti v širši okvir pojma delovne nesreče, torej take nesreče, do katere je prišlo v zvezi z delom.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Ker toženec sodbo prve stopnje formalno z oznako opravilne številke, vsebinsko pa tudi z izpodbijanjem temelja in obsega škode, izpodbija z revizijo, je v tem delu njegova revizija nedovoljena, saj ne izpolnjuje pogoja iz prvega odstavka 367. člena ZPP.
V drugem delu toženčeva revizija ni dovoljena zato, ker revizijsko izpodbijani del sodbe druge stopnje ne presega zneska 1,000.000 SIT, ki je v drugem odstavku 367. člena ZPP določen kot mejni znesek za dovoljenost revizije v premoženjskih sporih.
ZOR člen 178, 178/2, 191, 191/1, 200, 203. ZTVCP člen 41, 45, 56, 88, 88/1-1.
odgovornost pri nesreči premikajočih se motornih vozil - obojestranska krivda - presoja deležev
Osnovni vzrok nesreče na toženčevi strani je zaradi nezadostne osvetljenosti traktorja. Poleg tega je toženec glede na konkretne okoliščine pustil premalo prostora za srečevanje in vozil po sredi vozišča. K nesreči pa je prispeval tudi tožnik, ki je vozil motor s hitrostjo 30 do 40 km/h, kar je bilo glede na takratne razmere prehitro. Materialnopravna pravilna je ocena o stopnji toženčeve krivde v višini 70 %.
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije
Po določbah ZPP je določitev vrednosti spornega predmeta dolžnost tožnika, pri čemer ima sodišče korekturno dolžnost. Če sodišče to svojo dolžnost opusti, ima možnost zahtevati ugotovitev vrednosti spornega predmeta tudi toženec. ZPP izrecne določbe o tem nima, vendar načelo enakega varstva pravic (22. člen Ustave Republike Slovenije) terja tako razlago.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22127
KZ člen 107, 107/4.ZIKS člen 13. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora člen 8.ZKP člen 399, 399/1, 402, 402/1.
izvrševanje kazni zapora - alternativna izvršitev kazni zapora - delo v korist humanitarnih organizacij
O alternativnem načinu izvršitve kazni zapora v smislu 4. odstavka 107. člena KZ sodišče odloči po pravnomočnosti sodbe najkasneje do nastopa kazni. Predlagajo ga lahko obsojenec, državni tožilec in po uradni dolžnosti sodišče: v zadnjih dveh primerih je potrebna za takšen način izvršitve kazni privolitev obsojenca. Pred okrajnim sodiščem bo o tem odločal sodnik posameznik, ki je izrekel kazen zapora do 3 mesecev, pred okrožnim sodiščem pa je za odločanje pristojen zunajobravnavni senat (6. odstavek 25. člena ZKP), ne pa predsednik senata, ki je izrekel kazen. Zoper ta sklep gre pravica do pritožbe tako obdolžencu kot tudi državnemu tožilcu (1. odstavek 399. člena ZKP). O pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje odloča sodišče druge stopnje (1. odstavek 402. člena ZKP).
Zagovarjati je mogoče stališče, da se v primeru iz 4. odstavka 107. člena KZ, če obsojenec ne izpolnjuje naloženih nalog ali jih opravlja malomarno, površno in neredno, izrečena zaporna kazen izvrši v celoti, ne glede na to, koliko ur dela v korist humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti je do tedaj že opravil.
CZ člen 161, 161/1-8. ZUP (1986) člen 159, 159/1, 159/2.
carinska oprostitev - invalid - osebni avtomobil - uporaba osebnega avtomobila - upravni postopek - popolna ugotovitev dejanskega stanja
Neposredna uporaba za življenje invalida, v primeru, ko gre za avto, pomeni uporabo avta za življenje in potrebe invalida. Za pravilno odločitev je zatrjevano dejstvo glede uporabe avta potrebno ugotoviti.
ZOR člen 172. Zakon o zemljiških knjigah paragraf 108.ZZK člen 15.ZZK-1 člen 24.ZIZ člen 250, 250/3.
povrnitev škode - odgovornost države - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - sporazum o ustanovitvi zastavne pravice na nepremičnini - vpisi v zemljiško knjigo - vknjižba zastavne pravice - predmet vpisa - fizična oseba kot imetnik pravice - vpis imetnika pravice
V konkretnem primeru je izvršilno sodišče v postopku zavarovanja dovolilo zemljiškoknjižni vpis, in je zato tudi moralo ugotoviti obstoj predpisanih pogojev za dovolitev vpisa, zemljiškoknjižno sodišče pa je bilo dolžno le preizkusiti, ali je vpis mogoč glede na zemljiškoknjižno stanje. Toženi stranki se je v tej pravdi očitala huda malomarnost, ker je razpolagala z nepopolnimi podatki, pa kljub temu odredila vknjižbo. Vendar v postopku ni bilo podanih okoliščin, ki bi vzbujale dvom v zakonitost in pravno veljavnost razpolaganja predlagateljev, zato sta sodišči prve in druge stopnje pravilno presodili, da toženi stranki ni mogoče očitati pomanjkanja skrbnosti zaradi opustitve vpisa rojstnih podatkov pri dolžniku.
Zemljiškoknjižni predpisi, ki so se v času sporazuma uporabljali kot pravna pravila, niso vsebovali določbe, da se fizične osebe označijo v zemljiški knjigi tudi z rojstnim datumom, kot je to predpisal kasneje veljavni ZZK v 15. členu, oziroma sedaj veljavni Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1), ki v 24. členu predpisuje celo navedbo enotne matične številke občana. Pravno pravilo paragrafa 108. Zakona o zemljiških knjigah je le splošno določalo, da mora imeti sklep, s katerim se vpis dovoljuje, označene osebe, v katerih korist se izvrši vpis. Glede dovolitve vknjižbe so po pravnem pravilu paragrafa 27 sicer morale biti v listinah označene osebe, ki se udeležujejo pravnega posla tako, da jih ni mogoče zamenjati z drugimi osebami, kar pa je bilo mišljeno zlasti za primere, ko je v istem poslu sodelovalo več oseb z istim imenom. Rojstni datum tudi ni bil potrebna sestavina predloga za vknjižbo (pravno pravilo paragrafa 94), prav tako tega podatka ni predvideval paragraf 109. Pravilnika za voditev zemljiških knjig iz leta 1931, ki je opredeljeval sestavine sklepa zemljiškoknjižnega sodnika, na katere je bil vodja zemljiške knjige vezan pri vpisu (paragraf 125). Rojstne podatke je omenjal le v povezavi s situacijo, ko bi lahko prišlo do neskladja med osebami, ki jih je bilo treba vpisati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22139
KZ člen 244, 244/1.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - zloraba položaja ali pravic - zastaranje kazenskega pregona - premoženjskopravni zahtevek
Ker obsojenec v letu 1991 ni le sklenil dveh fiktivnih pogodb, temveč je 26.7.1991 in 19.10.1991 tudi odobril izplačili po obeh fiktivnih pogodbah, je bilo kaznivo dejanje po 1. odstavku 244. člena KZ dokončano 26.7.1991 in 19.10.1991. S tem ko je pritožbeno sodišče odločilo o pritožbah pred potekom desetih let od navedenih datumov, to je 5.4.2001, ni prišlo do absolutnega zastaranja kazenskega pregona.
Ni bistveno, da si obsojenec s storitvijo kaznivega dejanja po 1. odstavku 244. člena KZ ni pridobil premoženjske koristi, pač pa je bistveno, da je s tem, ko je kot direktor podjetja drugemu na podlagi fiktivnih pogodb odobril izplačila, povzročil škodo podjetju, katerega direktor je bil. Tisti, ki škodo povzroči, pa je dolžan tako škodo, če je zoper njega uveljavljan premoženjskopravni zahtevek, poravnati.
upravni spor - bistvena kršitev določb postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - sojenje na seji
Namen glavne obravnave pri presoji zakonitosti upravnega akta je v tem, da se na podlagi neposrednega in javnega obravnavanja zbere dokazno gradivo za presojo, ali je bilo dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno.
Prvostopenjsko sodišče je izvajalo obsežen dokazni postopek, predvsem s postavitvijo izvedenke, v katerem je ugotavljalo, ali so v zapisniku SDK kot javni listini dejstva resnično ugotovljena. S tem je ravnalo v skladu z določbo tretjega odstavka 224. člena ZPP in tudi v skladu z navodili vrhovnega sodišča glede oprave pravnih dejanj in obravnavanja spornih vprašanj, kar je v skladu z določbo prvega odstavka 362. člena ZPP. Dajatveni zahtevki iz naslova oškodovanja družbene lastnine niso neutemeljeni že samo zato, ker tožeča stranka ni izrecno uveljavljala ničnosti posameznih ravnanj, ki so bila podlaga za zatrjevano oškodovanje družbene lastnine.
Ničnost lahko opredeljujejo različna dejstva, ki pa jih mora zainteresirana oseba vsaj zatrjevati za to, da lahko sodišče pazi na ničnost po uradni dolžnosti.
odstop od kreditne pogodbe in predčasna vrnitev kredita - prodaja nepremičnine - razdrtje kupoprodajne pogodbe - nepravočasno plačilo kupnine - pravica do povračila škode - načelo vestnosti in poštenja - nastanek škode
Nepravočasno plačilo tožnikoma ni povzročilo škode zaradi razdrtja pogodbe o nakupu hiše v Č. Kajti pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je bil kupec po tej pogodbi J.G., kar pomeni, da je razdrtje te pogodbe povzročilo škodo le temu kupcu (ne pa tudi tožnikoma, ki sta ga zastopala).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22162
KZ člen 311, 311/2, 311/3.ZKP člen 420, 420/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - sostorilstvo - prepovedan prehod čez državno mejo - udeležba pri kaznivem dejanju - kazniva dejanja zoper javni red in mir - združba - odločilen prispevek k izvršitvi kaznivega dejanja - član združbe kot storilec kaznivega dejanja
Da bi član združbe veljal za (so)storilca kaznivega dejanja, ki je storjeno v okviru združbe, ni potrebno, da uresniči vse zakonske znake tega kaznivega dejanja, temveč zadostuje, da deluje pri uresničitvi le enega od njih ali pa odločilno prispeva k njegovi izvršitvi.
Prispevek je odločilen, če brez njega sostorilci, ki so uresničili zakonske znake storjenega kaznivega dejanja, teh ne bi uresničili na takšen način, kot se kaže v obravnavanem historičnem dogodku.
Ker je obsojenec kot član združbe sodeloval pri spravljanju tujcev čez državno mejo, ni pomembno, da prebežnikov ni neposredno vodil, ko so ti na nedovoljen način prestopili državno mejo. Kot član združbe je imel namreč točno določeno vlogo pri spravljanju velikega števila ljudi čez državno mejo na ilegalen način in je v okviru te delitve dela opravil prevoz znotraj države, pri čemer je bil končni cilj ilegalne prebežnike na nedovoljen način spraviti v Republiko Italijo. S takim ravnanjem je odločilno prispeval k storitvi kaznivega dejanja.
Če se pogodbeni stranki dogovorita, da mora kupec namesto kupnine vrniti prodajalcu dano posojilo, je to prenovitev terjatve na plačilo kupnine. S tem terjatev na plačilo kupnine preneha, nastane pa terjatev na vrnitev posojila, ki ostane vzajemna nasprotni terjatvi na izročitev kupljene stvari.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22090
ZKP člen 150, 420, 420/2.KZ člen 25, 196, 196/1.
posebne operativne metode in sredstva - nedovoljeni dokazi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kazniva dejanja zoper človekovo zdravje - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - sostorilstvo
Z navedbami, da posnetki telefonskih pogovorov niso pristni, zagovornica ne obrazlaga bistvene kršitve določb kazenskega postopka, ker da sta sodišči uporabili za razsojo podatke, pridobljene po 150. členu ZKP, ki pa so bili pridobljeni na nezakonit način, ampak zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Iz tega razloga zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
Čeprav obsojenec ni neposredno prenašal mamila, pa je bila ugotovljena njegova odločilna vloga pri načrtovanju kaznivega dejanja vključno z načrti v zvezi s predvidenimi zapleti od nakupa mamila pa vse do končne prodaje. Zato je pravilna pravna opredelitev, da je s tem v sostorilstvu storil kaznivo dejanje po 1. odstavku 196. člena KZ.