nadzor kakovosti zdravil - izredni strokovni nadzor - program o strokovnem nadzoru
Strokovni nadzor zdravil obsega vse v določbi 2. odst. 87. člena ZZdr naštete vrste tega nadzora in mora zato biti vsak strokovni nadzor opravljen v skladu s programom tega nadzora.
Zakon o službi v oboroženih silah člen 140, 141, 142, 143, 144, 145, 146, 147. ZOZ člen 19. ZObr člen 18. ZOR člen 256. ZUS člen 60, 60/1-2, 73.
enkratna denarna pomoč - veljavnost podzakonskih predpisov - prevzem obveznosti Republike Slovenije od nekdanje SFRJ
Ker je pravica do enkratne denarne pomoči obstojala ves čas od tožnikovega služenja vojaške obveznosti v JLA pa do danes, in ker je RS ob izključitvi ZSOS iz slovenskega pravnega sistema dne 8.5.1991 prevzela obveznosti do slovenskih državljanov, ki so služili v JLA, je v postopku treba ugotavljati, ali tožniku ta pravica pripada po sedaj veljavnem ZObr. Ni pa skupaj z ZOZ prenehala veljati tudi Uredba o uveljavljanju pravice do enkratne pomoči in o zneskih te pomoči, ker z ZOZ ni bila izrecno razveljavljena.
Tožnik se ne more sklicevati na odlok občine, ki ob času odločanja organa prve stopnje še ni veljal, pa čeprav ta nov odlok dovoljuje večje pomožne objekte graditi le na podlagi priglasitve del.
skrajšani postopek - zagovornik po uradni dolžnosti - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - seja pritožbenega senata - navzočnost strank na seji pritožbenega senata
Sodišče že samo s tem, ko ni izvedlo vseh predlaganih dokazov, ni kršilo pravice do obrambe, ker neizvedba vseh predlaganih dokazov sama po sebi še ne predstavlja te kršitve.
Višje sodišče ima v skrajšanem postopku diskrecijsko pravico, ali bo stranki obvestilo o seji pritožbenega senata ali ne, pri čemer se bo za obvestilo odločilo, če bo štelo, da bi bila navzočnost strank koristna, torej ne glede na morebitno zahtevo obdolženca oziroma njegovega zagovornika glede njune navzočnosti.
Z dejanjem majhnega pomena se delno odvzamejo lastnosti kršitve delovne obveznosti. Z njimi se sicer ne zmanjšuje pomen pravne vrednote, ampak samo pomen njene ogroženosti, ki je sicer predpisan z določanjem znakov disciplinske kršitve.
URS člen 14.ZPKri člen 2, 2/1, 2/3, 22, 22/1, 34.ZKP člen 560, 560/2.
poprava krivic - revizija - ozemlje sedanje Republike Slovenije - politični zapornik - enakost pred zakonom
Določbo 1. odstavka 22. člena ZPKri je treba razlagati tako, da se sme zahteva za revizijo vložiti samo zoper sodbe, ki so jih v času od 15.5.1945 do 2.7.1990 izrekla sodišča s sedežem na ozemlju sedanje Republike Slovenije, ne pa tudi - ob smiselni razlagi določbe 2. odstavka 560. člena ZKP - zoper sodbe vojaških sodišč, ki so bila pristojna za območje katerekoli republike bivše SFRJ.
Pogoji za pridobitev statusa političnega zapornika po ZPKri se ne prekrivajo v celoti s pogoji za vložitev revizije po istem zakonu zoper kazensko obsodilno sodbo, gre pa tudi za vsebinsko različna postopka z različnimi predpostavkami in posledicami.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obseg preizkusa kršitev zakona - sprememba obtožbe
Kršitve kazenskega zakona ni mogoče zatrjevati na podlagi lastne presoje dokazov, ki se razlikuje od tiste v napadeni pravnomočni sodbi. V takem primeru gre zgolj za ugotavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kar po 2. odstavku 420. člena ZKP ni zakonski razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.
S tem ko obsojenčeva zagovornica zgolj posplošeno zatrjuje, da so podana nasprotja v razlogih sodbe o navedbah nekaterih prič in njihovimi dejanskimi izpovedbami, ne pojasni pa, za katera nasprotja gre, utemeljenosti teh trditev ni mogoče preizkusiti (1. odstavek 424. člena ZKP).
Ker sodišče po spremembi obtožbe ni ugotovilo, ali jo je obsojenec razumel ter ju z njegovo zagovornico ni pozvalo, da se o tej spremembi izjavita, je prekršilo obsojenčevo pravico do obrambe.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi in izvedenskim mnenjem - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z zatrjevanjem, da v obravnavanem primeru ni šlo za tako situacijo, kot je bila ugotovljena, zagovorniki smiselno uveljavljajo razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, torej razlog, katerega po določilu 2. odstavka 420. člena ZKP z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče uveljavljati.
ukrep urbanističnega inšpektorja - nedovoljen poseg v prostor
V določbi 2. odstavka 73. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor ni predviden samostojen inšpekcijski ukrep. Ta določba le pojasnjuje način izvedbe sanacije nedovoljenega posega v prostor. Določbe 75. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor ni mogoče uporabiti v primeru, ko investitor za poseg v prostor nima ustreznega upravnega dovoljenja.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pripor - trajanje pripora
S tem, ko zagovornik v zahtevi drugače ocenjuje dejstva in okoliščine v zvezi z nujnostjo in obstojem pripornega razloga ponovitvene nevarnosti, kot je to storilo sodišče v izpodbijanem pravnomočnem sklepu, uveljavlja razlog, iz katerega zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
Glede na naravo očitanih kaznivih dejanj, izrečeno kazensko sankcijo ter materialnimi, moralnimi in drugimi posledicami pripora za obdolženca je podano sorazmerje s trajanjem pripora oziroma posegom v njegove pravice.
Glede dokazovanja obstoja zakonskih pogojev za priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunca v Zakonu o žrtvah vojnega nasilja (ZZVN) ni posebnih določb, kar pomeni, da je obstoj pogojev mogoče v skladu z 2. odstavkom 164. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) dokazovati z vsem, kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari, tudi samo z izjavami prič.
denacionalizacija - denacionalizacijski upravičenci - pravni posli, sklenjeni v času veljavnosti predpisov iz 3. in 4. člena ZDen
Ker so podlaga za denacionalizacijo po 5. členu ZDen le tisti pravni posli, ki so bili sklenjeni v času veljavnosti predpisov, zajetih v 3. in 4. členu ZDen (gl. Pravno mnenje VS RS z dne 22. in 23.6.1993, Poročilo o sodni praksi VS RS I/93, str. 30-34), bi morali ob dejstvu, da je bila sporna menjalna pogodba sklenjena 24.1.1969, torej v času, ki ga ne pokriva določba 4. člena ZDen, predlagatelji dokazati svojo trditev, da je bila sklenjena v zvezi z arondacijskim postopkom oziroma namesto arondacije (v tem primeru bi namreč nastalo enako stanje, kot bi nastalo po arondaciji, kar pa bi predstavljalo podlago za denacionalizacijo po 29. točki 3. člena ZDen).
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - ni razlogov o odločilnih dejstvih - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Presoja, ali so v izpodbijani pravnomočni sodbi navedeni razlogi o odločilnih dejstvih (11. točka 1. odstavka 371. člena ZKP).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22108
ZKP člen 371, 371/1-5, 372, 372-1, 372-5, 378, 378/1, 395, 395/1, 420, 420/2.KZ člen 23, 212, 212/1, 230.
obtožba upravičenega tožilca - tatvina - pregon, kadar je storilec v bližnjem razmerju z oškodovancem - pomoč pri tatvini - neprimeren poskus - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - obseg preizkusa pritožbenih navedb - seja pritožbenega senata - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazni - izpodbijanje odločbe o stroških
V postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti je kršitev 1. odstavka 378. člena ZKP upoštevna le, če je vplivala na zakonitost sodbe (3. točka 1. odstavka 420. člena ZKP). V skladu z določbo 1. odstavka 424. člena ZKP pa je vložnik zahteve takšen vpliv dolžan izkazati.
Če sodišče druge stopnje v obrazložitvi svoje odločbe izrecno ne omenja pritožbenih navedb zagovornika, mu zaradi tega ni mogoče očitati, da njegovih pritožbenih navedb ni vsebinsko obravnavalo oziroma da jih ni presodilo (1. odstavek 395. člena ZKP).
Zatrjevanje, ki izhaja iz nasprotne dokazne ocene in drugačnih zaključkov od tistih, ki so bili sprejeti v pravnomočni sodbi, pomeni nedopustno izpodbijanje dejanskega stanja (2. odstavek 420. člena ZKP).
Z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče izpodbijati odločbe o kazenski sankciji, razen če je bila z njo prekoračena pravica, ki jo ima sodišče po zakonu (5. točka 372. člena ZKP v zvezi s 1. točko 1. odstavka 420. člena ZKP). Tudi odločba o stroških kazenskega postopka se sme izpodbijati le, če je sodišče o njih odločilo v nasprotju z določbami Zakona o kazenskem postopku (3. točka 1. odstavka 420.
člena ZKP v zvezi z 2. odstavkom 371. člena ZKP).
Temeljno pravilo za presojo, ali je poskus neprimeren (23. člen KZ), je, da z uporabljenim sredstvom ali proti domnevnemu predmetu v danem položaju tudi nihče drug ne bi mogel povzročiti prepovedane posledice, tudi če bi ravnal bolj spretno.