ZVGLD člen 29, 57.ZSKZ člen 17.ZDen člen 16, 16/3.
denacionalizacija - vrnitev kmetijskega zemljišča v last in posest - pravne ovire za vrnitev - lovska družina kot denacionalizacijski upravičenec
Lovska družina je uveljavljala in uporabljala za potrebe svoje dejavnosti kmetijska zemljišča v družbeni lastnini. Na njih ni imela lastninske pravice. Zato je ZSKZ ta zemljišča podržavil enako kot vsa družbena kmetijska zemljišča, ne glede na to, s katerimi sredstvi (iz kakšnih virov) so bila kupljena, oziroma ne glede na to, na kakšen način so bila pridobljena.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi dvoma v nepristranskost sodnikov pristojnega sodišča
V obravnavani zadevi je tožnik sodnik Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu, za odločanje v zadevi pa pristojno Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu, torej drugo stvarno pristojno sodišče. Dejstvo, da se sodniki med seboj poznajo in se srečujejo v isti zgradbi, samo po sebi ne more vplivati na subjektivno neodvisnost sodnikov, ki se kaže v osebnem prepričanju v konkretni zadevi in se domneva. Sodniki in sodnice odločamo na podlagi ustave in zakonov in moramo biti sposobni objektivno odločati v vseh sporih, zlasti še o premoženjskopravnih, čeprav posamezni sodnik pozna eno ali drugo pravdno stranko.
Določba 9. točke 260. člena ZUP ureja primer, ko osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka, ni bila dana možnost sodelovati, in ne primer, če je stranka sodelovala.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
Navidezno enaka identiteta ene od pravdnih strank z uslužbenko stvarno in krajevno pristojnega sodišča sama po sebi ne more omogočiti uporabe določbe 67. člena ZPP o delegaciji pristojnosti na drugo sodišče.
izvajanje dokazov - dokazi, ki so podlaga za sodbo - izvedenstvo - ponovitev dokazovanja z izvedenci - izločitev izvedenca - dvom v nepristranskost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Določba 1. odstavka 355. člena ZKP pomeni, da kot podlago za izrečeno sodbo ni mogoče uporabiti dejstev ali dokazov, ki se sicer nahajajo v spisu, niso pa bili izvedeni in pretreseni na glavni obravnavi.
Ker je sodišče zaključilo, da sta izvid in mnenje prvega izvedenca popolna in v skladu z dejanskimi okoliščinami, potrjenimi z ostalimi podatki kazenskega spisa ter izvedenimi dokazi, medtem ko je podatke, ki jih je upošteval drugi izvedenec, štelo kot neverodostojne in iz tega razloga ni sprejelo njegovega izvedenskega mnenja, ob takem stanju zadeve ni bilo potrebe, da bi sodišče dokazovanje ponovilo z istima izvedencema ali drugimi izvedenci oziroma zahtevalo mnenje drugih izvedencev.
Ker vprašanje, kdo je lastnik spornih delnic in kdo je direktor delniške družbe ni pojasnjeno, revizijsko sodišče, ki sme izhajati samo iz ugotovljenih dejstev pred sodiščem prve in druge stopnje, ne more z gotovostjo presoditi, če tožena stranka res ne more izpolniti tožbenega zahtevka.
V zvezi z izpodbijanjem pogodbe med tožencem in intervenientom sodišči prve in druge stopnje pravilno izhajata iz ugotovitve, da pogodba ni bila izpodbijana, toda tožnik ni dolžan izpodbijati vseh pogodb obligacijske narave, ki bi jih toženec sklepal potem, ko je sklenil pogodbo s tožnikom. Pomembne so le tiste pogodbe, na podlagi katerih je prišlo do prenosa delnic na novega lastnika, ki torej učinkujejo nasproti vsakomur.
denacionalizacija - prodajna pogodba - napake volje - pravni posel sklenjen zaradi grožnje, sila ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti
Ob ugotovljenem dejanskem stanju, da zaslišane priče niso potrdile, da bi se F. K. grozilo, ga sililo ali zvijačno napeljevalo k sklenitvi prodajne pogodbe; da tistih, ki so odklonili prodajo zemljišč, ni doletela nobena sankcija; da so mu bila v zameno ponujena druga zemljišča, a jih ni hotel prevzeti; in da tudi višina kupnine, ki jo je prejel za prodano zemljo, sama po sebi ne dokazuje prisilne prodaje; je pravilna ugotovitev, da je pokojni F. K.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi o vsebini listin in samimi listinami - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pripor - ponovitvena nevarnost
T.i. protispisnost bi bila podana samo v primeru, če bi sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa netočno reproduciralo vsebino izvida in mnenja izvedenca psihiatra.
Ponovitvena nevarnost (3. točka 1. odstavka 201. člena ZKP) se mora nanašati na enako ali istovrstno dejanje oziroma mora biti podana vsebinska in časovna povezava med kaznivim dejanjem, zaradi katerega je obdolženec v postopku ter kaznivim dejanjem, ki naj bi ga ponovil. Natančnejša opredelitev predmeta napada oziroma oškodovanca pa je v tej zvezi pravno nepomembna.
Določba 8. člena ZPP (prosta dokazna ocena) predstavlja metodološki napotek za dokazno oceno. Kršitev te postopkovne določbe je zato podana (le), kadar dokazna ocena ni v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene, torej takrat, ko ni vestna, skrbna ter analitično sintetična, ne pa tudi, kadar je vsebinsko neprepričljiva (kar je v nasprotju z nenapisanimi, neformalnimi dokaznimi pravili).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi dvoma v nepristranskost sodnikov pristojnega sodišča
Nezadovoljstvo stranke z odločbami v drugih postopkih, ki so tekli pred Okrožnim sodiščem v Kranju in pričakovanje nepoštenega sojenja v tej zadevi, ne more predstavljati tehtnega razloga za delegacijo pristojnosti.
status in pravice iz statusa žrtve vojnega nasilja - smrt stranke med pritožbenim postopkom - nedovoljena pritožba pravnega naslednika
Pravica do priznanja statusa žrtve vojnega nasilja in pravice iz tega statusa - do doživljenjske mesečne rente, do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev in pravice do priznanja prisilnega ukrepa v pokojninsko dobo, so pravice, ki so vezane na osebe in so nepodedljive. Zato, če je tožnik, ki je status uveljavljal, med pritožbenim postopkom umrl, njegova pravna naslednica (tožnikova žena) ne more nadaljevati pritožbenega postopka.
enotno dovoljenje za gradnjo - upravni spor - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Če je tožnik že v upravnem postopku ugovarjal, da mu bo postavitev ograje zaprla pot, ne gre za tožbeno novoto. Zato je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu (3. odstavek 72. člena ZUS v zvezi s 14. točko 2. odstavka 339. člena ZPP).
ZKP člen 371, 371/1-8, 371/2, 372, 372-2, 420, 420/2.
kršitev kazenskega zakona - izključitev kazenske odgovornosti - nedovoljeni dokazi - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kršitev kazenskega zakona iz 2. točke 372. člena ZKP je podana, če obstojijo okoliščine, ki izključujejo kazensko odgovornost, to pa je, kadar storilec kaznivega dejanja ni prišteven, če je bil ob storitvi kaznivega dejanja v zmoti (16., 20. in 21. člen KZ) ali če ni krivde v primerih, v katerih zakon ne predvideva kaznovanje storilca za dejanja, storjena iz malomarnosti (3. odstavek 15. člena KZ).
Ker obsojenec in zagovornica z utemeljitvijo dokaznega predloga nista izkazala zadostne stopnje verjetnosti, da bi izvedba predlaganih dokazov lahko vplivala na drugačno presojo navedenih odločilnih dejstev, z zavrnitvijo dokaznega predloga pravica do obrambe ni bila kršena.
odločanje o zahtevi za izdajo dovoljenja za nabavo orožja - prosti preudarek
Prosti preudarek, ki ga daje zakon organu za presojo, ali pri prosilcu za dovoljenje za nabavo orožja obstajajo upravičeni razlogi za tako dovoljenje, je v skladu z ustavnim načelom vezanosti delovanja upravnih organov na ustavo in zakon; odločanje po prostem preudarku torej ni samovoljno in pravno nevezano.
vrnitev dela plačane carine - pogoji in način povračila plačanih uvoznih dajatev
Blago, za katerega se zahteva vračilo plačane carine, je bilo izvoženo v nespremenjenem stanju, torej ne v pridobljenih proizvodih, kot to zahteva 5. odstavek 99. člena CZ, niti niso izpolnjeni pogoji za poškodovano ali neustrezno blago, kot to določa 8. odstavek 158. člena CZ.