nezakonita odpoved delovnega razmerja - škoda - odškodnina
Po mnenju sodišča v izpodbijani sodbi, v postopku izvedeni dokazi niso nudili zadostne podlage za priznanje zahtevane odškodnine.
Sodišče ni našlo vzročne zveze med nezakonito odpovedjo delovnega razmerja in med nastalo škodo, zaradi česar je zaključilo, da tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti (sam je postavil zahtevek za plačilo odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja splošnih življenjskih aktivnosti in povečanja življenjskih naporov) in strahu, ni utemeljen.
invalidsko zavarovanje - nadomestilo zaradi manjše plače - razporeditev na ustrezno delo
Po določbi prvega odstavka 133. člena ZPIZ/92 ima pravico do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu lahko delovni invalid II. in III. kategorije invalidnosti, ki na podlagi priznane pravice do razporeditve oziroma zaposlitve opravlja preostali delovni zmožnosti ustrezno delo. Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da tožnik za delo, ki ga je opravljal po opisu z dne 12.6.1996 "direktor - dejansko pa fizični delavec" ni sposoben, je to pomenilo, da niti ni bil razporejen na ustrezno delo, niti ni ustreznega dela opravljal. Zato mu je bil pravilno in v skladu z veljavnimi predpisi zavrnjen zahtevek za priznanje pravice do denarnega nadomestila.
uradniški certifikati - plačilo razlike plače - zastaranje - pripoznava
Uslužbenski certifikati oziroma ustrezna obvestila o razliki plače za izdajo le-teh niso potrdila o premalo izplačani plači, ker kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti, na podlagi katere so bile razlike izračunane, ni predstavljala veljavne pravne podlage za obračun plač funkcionarjev in delavcev v državnih organih, temveč so zgolj potrdila, iz katerih je razvidna višina sredstev na evidenčnem računu, ki jih lahko njegov imetnik uporabi le za zakonsko določen namen.
ZDavP člen 96, 97. ZUP (1986) člen 7. ZUS člen 50, 50/1, 50/2, 72, 72/2.
odmera davka od dohodkov iz dejavnosti - upravni spor - bistvena kršitev določb postopka - sojenje na seji
Sodišče lahko odloči brez glavne obravnave (sojenje na seji) samo, če v pripravljalnem postopku ugotovi, da je bilo dejansko stanje v postopku za izdajo upravnega akta popolno in pravilno ugotovljeno, ali pa to ni sporno, stranke pa v tožbi ali v odgovoru na tožbo niso zahtevale glavne obravnave. V primeru, kadar stranka glavno obravnavo izrecno zahteva, jo mora torej sodišče prve stopnje opraviti.
ZTPDR člen 81, 81/2. ZDR (1990) člen 36h, 104, 104/1.
trajno presežni delavec - pravica do navzočnosti na seji organa druge stopnje
Delavec ima pravico biti navzoč, ko se obravnava njegova zahteva oziroma ugovor, ter se izjaviti o dejstvih, pomembnih za odločanje. Taka ureditev ni sama sebi namen. Zagotavlja pravico delavca, da je ne samo vabljen na sejo organa, ki odloča o njegovi zahtevi za varstvo pravic, temveč tudi, da temu organu neposredno predstavi dejstva, za katera meni, da so za odločitev pomembna. Zato ni mogoče vnaprej predvidevati, da delavec ne bo predložil nobenih pomembnih dejstev, saj bi to pomenilo vnaprejšnjo zavrnitev delavčevih navedb, ne da bi se sploh vedelo, kakšne bodo. Za odločitev je pomembno dejansko stanje v času dokončne odločitve in drugostopni organ delodajalca lahko (tudi zaradi spremenjenih dejanskih okoliščin) tudi spremeni prvotno odločitev.
prenehanje delovnega razmerja - obnova postopka - obnovitveni razlog
Tožnica je že postopku, katerega obnovo je zahtevala, navajala dejstva o domnevno dogovorjenih zaposlitvah le delavcev (natakarjev) do 35 let starosti. Zato le ponavljanja tega dejstva ni mogoče razlagati kot navajanje nekih novih dejstev in tudi dokazov v zvezi s tem ne kot novih dokazov.
pooblaščenec za sprejemanje pisanj - vročitev sklepa po začasni zastopnici - dovoljenost pritožbe - napačen pravni pouk
Zoper sklep, izdan med pripravami na glavno obravnavo, ni pritožbe. Pritožba ni dovoljena ne glede na to, da je prvostopno sodišče v napačnem pravnem pouku navedlo, da je dovoljena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22094
KZ člen 26, 213.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper premoženje - rop - napeljevanje - opis napeljevanja - kraj napeljevanja - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Čeprav v izreku pravnomočne sodbe ni navedeno, kje je obsojenec štiri osebe, ki so sicer ostale neidentificirane, napeljeval k izvršitvi kaznivega dejanja, ni podana kršitev kazenskega zakona. Kraj napeljevanja namreč ni konstitutiven znak kaznivega dejanja, razen če je določen kot njegov poseben znak.
spor o pristojnosti - izvršba za izterjavo denarne terjatve - krajevna pristojnost
Ker spada Šentrupert (kjer se po upnikovih navedbah nahajajo stvari in kjer je tudi dolžničino prebivališče) v območje sodnega okraja Trebnje je podana krajevna pristojnost Okrajnega sodišča v Trebnjem (77. člen ZIZ).
nezakonit poseg v prostor - gradnja na tujem zemljišču - ukrep urbanističnega inšpektorja - dopustnost posega v lastninsko pravico
Prepoved vpisov in sprememb v zemljiški knjigi, katastru in drugih uradnih evidencah, določena v 4. alinei prvega odstavka 76. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, pomeni omejitev lastninske pravice. Po določbah navedenega zakona je taka omejitev predvidena le zaradi nezakonitega posega v prostor, zato se lahko nanaša le na zemljišče v lasti investitorja.
URS člen 29.ZKP člen 5, 5/2, 178, 178/5, 442, 442/1.
skrajšani postopek - glavna obravnava - sojenje v nenavzočnosti obdolženca - preiskava - zaslišanje prič - obvestilo obdolžencu o zaslišanju prič v preiskavi
Pogoj za sojenje v obdolženčevi nenavzočnosti iz 1. odstavka 442. člena ZKP, da je bil že zaslišan, je izpolnjen, če je bil obdolženec zaslišan na način, kot ga ZKP predvideva za zaslišanje obdolženca, prejšnje zaslišanje pa se mora nanašati na isti predmet obtožbe. Pri tem ni pomembno, v kateri fazi postopka je bil zaslišan.
Oceno, ali je obdolženčeva navzočnost na glavni obravnavi nujna ali ne, sodišče napravi glede na dejansko stanje, razčiščeno do tega trenutka. Če šteje, da je zaslišanje obdolženca potrebno, bo obravnavo preložilo in na naslednji narok obdolženca prisilno privedlo oziroma uporabilo ustrezen ukrep za zagotovitev njegove navzočnosti na glavni obravnavi. Enako bo sodišče storilo tudi v primeru, ko bodo na glavni obravnavi, opravljeni v obdolženčevi nenavzočnosti, izvedeni dokazi narekovali njegovo ponovno zaslišanje.
Čeprav obdolženec v preiskavi ni bil obveščen o zaslišanju prič (5. odstavek 178. člena ZKP), je bila ta kršitev sanirana z razpisom glavne obravnave, na katero je bil pravilno vabljen, na njej pa so bile zaslišane tudi priče, vendar se na vabilo brez opravičenega razloga ni odzval. Dolžnost sodišča je namreč obdolžencu dati možnost sodelovanja pri izvedbi dokaza (postavljati vprašanja pričam, se z njimi soočiti), od obdolženca pa je odvisno, ali bo to pravico izkoristil ali ne.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22101
KZ člen 180, 180/1.ZKP člen 95, 95/1, 95/4, 420, 420/2, 424, 424/1.
kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - posilstvo - sila - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obseg preizkusa kršitev zakona - izpodbijanje odločbe o stroških
Sila v povezavi s kaznivim dejanjem posilstva pomeni uporabo moči nasproti drugi osebi zaradi prisiljenja ženske k spolnemu občevanju.
Zatrjevanje, da bi sodišče moralo skladno z določbo 4. odstavka 95. člena ZKP obsojenca ob pravilni uporabi zakona oprostiti plačila stroškov, saj je ta poročen, oče ml. otroka in brez zaposlitve, teh obsojenčevih premoženjskih razmer pa sodišče tudi naj ne bi ocenjevalo, pomeni po vsebini smiselno odrekanje pravilnosti odločitve, da mora obsojenec plačati stroške kazenskega postopka. Ker pri tem izhaja iz drugačnega vrednotenja okoliščin, zlasti obsojenčevih premoženjskih razmer, kot nižji sodišči, te pa so v prvostopenjski sodbi določno navedene in ocenjene kot ugodne, uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Iz tega razloga zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
zapisnik - pravica stranke do odgovora na poročilo sodnika prve stopnje o zatrjevani kršitvi postopka
Res je, da ima stranka le pravico (ne pa tudi procesno dolžnost) prebrati zapisnik in ugovarjati zoper njegovo vsebino (2. odstavek 124. člena ZPP). Vendar če tega ne stori in zoper vsebino zapisnika ne ugovarja, si pač oteži položaj pri kasnejšem dokazovanju zatrjevane neresničnosti vsebine zapisnika.
Z odgovorom na poročilo o zatrjevanih kršitvah postopka revizijskih razlogov ni mogoče širiti. Odgovor je namreč strankino sredstvo uresničitve pravice do izjave v postopku (ne pa /dodatne/ pravice do pravnega sredstva) kar pomeni, da so lahko predmet tega odgovora le tiste strankine trditve, ugovori, pogledi in razmišljanja, ki se nanašajo zgolj na procesnopravna relevantna dejstva, o katerih je dal sodnik poročilo.
Očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je v nasprotju z določbo 8. člena ZPP in pomeni nedovoljeno poseganje v dokazno oceno (tretji odstavek 370. člena ZPP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi dvoma v nepristranskost sodnika
Dejstvo, da je toženec v tem postopku odvetnik, ki stranke zastopa tudi pred Okrožnim sodiščem na Ptuju ne predstavlja tehtnega razloga za prenos pristojnosti.
odobritev brezplačne pravne pomoči - premoženje prosilca - omejitev lastninske pravice na nepremičnini
V evidenčnem C listu zemljiškoknjižnega vložka vpisana prepoved odsvojitve - obremenitve do poplačila terjatve, pomeni, da je nepremičnina prosilca BPP omejena, ker ne more z njo razpolagati.