zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe
Sodišče izvede le dokaz, ki mora biti pravno relevanten, pravno relevantnost takega dokaza pa morajo stranke utemeljiti s potrebno stopnjo verjetnosti.
URS člen 29.ZKP člen 178, 178/3, 420, 420/1-3, 420/2.
preiskava - zaslišanje prič - obvestilo strankam o zaslišanju prič v preiskavi - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem, ko obsojenčev zagovornik o zaslišanju priče v preiskavi ni bil obveščen, je bila kršena določba kazenskega postopka iz 3. odstavka 178. člena ZKP. Da pa bi šlo v tem primeru za kršitev določb kazenskega postopka po določilu 3. točke 1. odstavka 420. člena ZKP, bi navedena kršitev morala vplivati na zakonitost sodne odločbe.
pogoji za priznanje azila - ekološko zdravstveni razlogi
Ekološko-zdravstveni razlogi, ki jih tožniki navajajo v zvezi s černobilsko nesrečo, niso razlogi, ki bi bili upoštevni za ugoditev prošnji za priznanje azila v Republiki Sloveniji.
izvajanje dokazov - zagovor kot dokaz - priznanje - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - hišna preiskava - navzočnost prič pri hišni preiskavi - nedovoljeni dokazi - zapisnik o hišni preiskavi - predkazenski postopek - odvzem prostosti - pravica do zagovornika
Obtoženčeva izjava (zagovor), dana v preiskavi ali na glavni obravnavi, je dokazno sredstvo, na podlagi katerega se ugotavljajo dejstva, ki so pomembna za pravilno razsojo stvari.
Morebitne formalne napake pri pisanju zapisnika o hišni preiskavi lahko predstavljajo kršitev določb ZKP, ki urejajo način pisanja zapisnika, ne pomenijo pa vsebinske pomanjkljivosti opravljenega preiskovalnega dejanja. Treba je namreč ločiti dejanja, ki pomenijo opravljanje hišne preiskave, torej preiskovanje objekta z namenom, da se najdejo predmeti, pomembni za kazenski postopek (prvi odstavek 214. člena ZKP), od pisanja zapisnika kot dokaza o vsebini opravljenega dejanja (sedmi odstavek 216. člena ZKP). Če bi bila obličnost sestavni del dejanja, bi to zakon posebej določil.
Določba 4. člena ZKP, po kateri mora biti oseba, ki ji je vzeta prostost, takoj poučena, da ima pravico do takojšnje pravne pomoči zagovornika, ki si ga svobodno izbere, policije ne zavezuje k njeni realizaciji v smislu postavitve, razen v primeru, določenem v četrtem odstavku istega člena.
Ker obsojenec ni izkazal verjetnosti, da bi bil predlagani dokaz lahko uspešen, z zavrnitvijo tega dokaznega predloga pravica do obrambe ni bila kršena.
URS člen 27.ZKP člen 18, 18/1, 155, 155/3, 420, 420/2.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - načelo proste presoje dokazov - domneva nedolžnosti - posebne operativne metode in sredstva - posredni dokazi - izzvana kriminalna dejavnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Domneva nedolžnosti iz 27. člena URS se nanaša na kazenskopravno krivdo in nima nobene zveze z "vnaprej pripravljenimi in ponarejenimi dokazi v obsojenčevo škodo", saj je to stvar ocene njihove verodostojnosti. Navedeno sodi v ovir ugotavljanja dejanskega stanja, zaradi katerega pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (drugi odstavek 420. člena ZKP).
Ker je poročilo o ugotovitvah tajnega policijskega sodelavca posreden dokaz, zaradi manjše procesne vrednosti zgolj na njegovi podlagi dejanskega stanja ni mogoče zanesljivo ugotoviti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22069
ZKP člen 194, 194/1, 305, 306, 307, 308, 309, 340, 340/2.KZ člen 112, 112/1, 145, 145/1.
glavna obravnava - privedba obdolženca na glavno obravnavo - izmikanje vabilu - branje zapisnikov o zaslišanju prič - soglasje strank - navzočnost oškodovanca na glavni obravnavi - zastaranje kazenskega pregona - kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine - ogrožanje varnosti
Izmikanje vabilu na glavno obravnavo je eden od treh alternativno predpisanih razlogov, zaradi katerih sme sodišče odrediti obdolženčevo privedbo. V takšnem primeru pa je okoliščina, ali je bil obdolženec v redu povabljen, pravno nepomembna, saj je pri tem razlogu za privedbo že po naravi stvari izključena.
Ker je obsojenec na glavni obravnavi soglašal z branjem zapisnikov o zaslišanju prič, se je s tem odrekel njunemu neposrednemu zaslišanju, s tem pa tudi možnosti, da jima na glavni obravnavi neposredno postavlja vprašanja (334. člen ZKP).
Oškodovanec ne spada med procesne subjekte, katerih navzočnost na glavni obravnavi je obvezna.
Za ugotavljanje zastaranja kazenskega pregona nista relevantni okoliščini, kdaj je obdolženec prejel obtožni akt oziroma odločbo sodišča druge stopnje.
Tudi po telefonu je mogoče uresničiti zakonske znake kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po 1. odstavku 145. člena KZ.
zdravstveno zavarovanje - upravni postopek - izčrpanost rednih pravnih sredstev kot procesna predpostavka
Ob dejanski ugotovitvi, da je tožnik vložil tožbo, ne da bi bila izdana dokončna odločba v upravnem postopku, je sodišče svojo odločitev pravilno oprlo na določbo 30. člena ZDSS. Ta določa, da ne more zahtevati sodnega varstva pravic stranka, ki ni uveljavljala rednega pravnega sredstva v upravnem postopku. To pa pomeni, da predstavlja dokončna odločitev pristojnih organov tožene stranke o uveljavljeni pravici iz socialne varnosti procesno predpostavko za vložitev tožbe.
disciplinski postopek - načelo zakonitosti - načelo "in dubio pro reo"
Načelo zakonitosti v disciplinskem postopku pomeni, da je delavec lahko odgovoren le za tiste kršitve delovnih obveznosti, ki so kot take vnaprej določene v zakonu, kolektivni pogodbi ali splošnem aktu. Zato je materialnopravno pravilna odločitev obeh nižjih sodišč, ki sta za kvalifikacijo kršitev in sankcij zanje, upoštevali splošni akt tožene stranke, veljaven v času storitev kršitev.
Ob dejstvu, da je sodišče ugotovilo, da je tožnik storil očitane kršitve, je neutemeljeno sklicevanje tožnika na načela, ki bi prišla v poštev, če bi sodišče v to dvomilo. Le v takem primeru - če delodajalec ne bi uspel dokazati kršitev in odgovornosti tožnika zanje - bi sodišče lahko v dvomu presodilo v tožnikovo korist.
Elementi za razlago pogodbe so predvsem v ugotavljanju dejanskega stanja (volja strank), včasih pa te elemente določita tudi sami stranki, ko že v pogodbi podrobneje določita pomen posameznih izrazov, dodatne kriterije in podobno. Revizijska trditev o napačni razlagi aneksa k pogodbi torej lahko pomeni uveljavljanje zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja (prava pogodbena volja strank), kar je nedovoljen revizijski razlog, lahko pa pomeni tudi uveljavljanje dovoljenega revizijskega razloga zmotne uporabe pogodbenega materialnega prava.
dovoljenost revizije - kvalificirana oseba za vložitev revizije - kvalificirano zastopanje
Stranka lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen, če ima sama opravljen pravniški državni izpit, v delovnem sporu pa tudi po pooblaščencu - predstavniku sindikata, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Takšna ureditev velja v vseh postopkih, v katerih je bila tožba vložena po uveljavitvi ZPP (1999).
priznanje patenta in nadaljevanje postopka na podlagi prenesene prijave - plačilo pristojbin - naknadni rok za plačilo - sankcije za neplačilo
Določba 2. odstavka 39. člena ZIL določa sankciji za primer neplačila pristojbine ali stroškov v postopku za priznanje pravic in za primer neplačila pristojbine za vzdrževanje veljavnosti pravice po opozorilu v naknadnem roku šestih mesecev. Za primer neplačila pristojbine ali stroškov v postopku za priznanje pravice določa zavrženje prijave, za primer neplačila pristojbine za vzdrževanje veljavnosti pravice pa prenehanje pravice. Sankcija za neplačilo pristojbine za vzdrževanje pravice nastopi šele po opozorilu in po preteku naknadnega roka, ki ne sme biti krajši od šestih mesecev. V zvezi s plačilom pristojbin ali stroškov v postopku za priznanje pravic, pa ZIL ne določa dolžine roka, niti ne pojasnjuje, kolikšen bi moral biti rok, v katerem bi prijavitelj moral izvršiti plačilo. Zato ni mogoče šteti, da roka, ki ga za plačilo določi pristojni organ, ni mogoče podaljšati.
prenehanje delovnega razmerja - kandidati za vojaško službo - izpolnitev pogojev
Delovno razmerje kandidatov za vojaško službo se na podlagi 92. člena Zobr sklene z odložnim pogojem. V določenem roku morajo opraviti vojaško strokovno usposabljanje, sicer se jim pogodba "prekine". Da pa bi tožnik imel možnost po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi kot kandidat za vojaka opraviti osnovno vojaško strokovno usposabljanje, tožena stranka ni dokazala in tudi v reviziji tega ne zatrjuje. Zato je tudi po presoji revizijskega sodišča pravilna odločitev nižjih sodišč, da ni izkazan zatrjevani zakonski razlog za prekinitev pogodbe o zaposlitvi in posledično prenehanje delovnega razmerja.
delo za določen čas - prenehanje delovnega razmerja
Ker je bilo ves čas trajanja pogodbe obema strankama znano, da gre za delo za določen čas in ker je tožnica praktično v treh tromesečjih, za katera je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas, dejansko opravljala delo perice, čeprav pogodba ni bila sklenjena za opravljanje tega dela, tudi revizijsko sodišče nima pomislekov glede zaključka sodišča, da je tožnici delovno razmerje za določen čas pravilno prenehalo z iztekom časa, za katerega je bila ta dejanska (prikrita) pogodba o zaposlitvi sklenjena.
Ker je tožeča stranka še dvakrat podpisala pogodbo o zaposlitvi za določen čas za dela in naloge, ki jih dejansko ni opravljala, je s tem prevzela svoj del odgovornosti za sklenitev navidezne pogodbe in zato ne more mimo določil ZOR (OZ) pridobiti dodatnih koristi iz take pogodbe. Revizijsko sodišče soglaša s tem, da je tožnica lahko, kot je to pravilno razsodilo sodišče, pridobila samo tiste pravice, ki bi ji že od vsega začetka šle iz take pogodbe.
Prenehanje obratovalnice zasebnega delodajalca ne pomeni tudi prenehanja delovnega razmerja delavca, če zasebni delodajalec ni odpovedal delovnega razmerja.
blagovna znamka - prenos in vzdrževanje veljavnosti znamke
Ker tožnik pravic iz blagovne znamke, priznane pri Zveznem zavodu za patente v Beogradu do 1.3.1994 ni prenesel na urad, niti posredoval najnujnejših podatkov za vzpostavitev podatkovne baze ter dokazila o plačilu vsaj ene pristojbine za njihovo vzdrževanje, je urad zahtevo za prenos in vzdrževanje blagovne znamke (vložene dne 30.7.1997)
zavezanec za plačilo dohodnine - olajšava za začetek opravljanja dejavnosti
Za zavezanca, ki je na novo začel opravljati dejavnost, ne šteje tisti zavezanec, ki je dejavnost že opravljal in mu je bila skladno z veljavnimi predpisi že priznana olajšava za začetek opravljanja dejavnosti.