pridobitev stanovanjske pravice - vojaško stanovanje - razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba poveljstva garnizona (stanovanjskega organa JLA) - stanovanjska pravica na dveh stanovanjih - obstoj veljavne pravne podlage - tožba na izpraznitev stanovanja
Ob odsotnosti veljavne odločbe o dodelitvi stanovanja je pravilen zaključek, da toženka po določbah tedaj veljavnega Zakona o stanovanjskih razmerjih ni pridobila stanovanjske pravice na spornem stanovanju. Pridobiti pa je niti ne bi mogla, saj je že imela stanovanjsko pravico na stanovanju št. 35. Po 12. členu ZSR bi bila pridobitev stanovanjske pravice še na enem stanovanju nezakonita. Končni zaključek je, da toženka uporablja sporno stanovanja nezakonito, brez veljavne pravne podlage, zato je utemeljena odločitev o izpraznitvi stanovanja.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - uporaba solastniškega dela nepremičnine - določitev imetnika pravice uporabe v nepravdnem postopku - razvezana zakonca - bivanje otrok solastnika v nepremičnini - preživnina
Toženkin pravni naslov (odločba nepravdnega sodišča) za uporabo tožnikovega solastninskega deleža ni hkrati tudi podlaga za brezplačno uporabo solastnega stanovanja. Pri odločanju o uporabnini je lahko pravno pomembno dejstvo, da stanovanje uporabljata skupaj s toženko še skupna otroka pravdnih strank, za katera tožnik plačuje preživnino.
ugotovitev neobstoja pravice do ločenega poplačila terjatve - nastanek pooblastila za zastopanje družbe
Pooblastilo za zastopanje družbe nastane že s tem, ko pristojni organ družbe sprejme ustrezen sklep o imenovanju na funkcijo, zaradi katere je oseba po pravilih (statutu oziroma pogodbi o ustanovitvi) kapitalske družbe pooblaščena (upravičena) tudi zastopati to družbo.
razmerja med starši in otroki - razpad izvenzakonske skupnosti - dolžnost preživljanja otroka - potrebe preživninskega upravičenca - možnosti preživninskega zavezanca - višina preživnine
Presoja pravilne porazdelitve bremena preživljanja otrok med njuna starša.
ZKP člen 53, 53/3, 371, 371/1-5, 420, 420/2, 424, 424/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - obtožba upravičenega tožilca - kazenska ovadba kot pravočasno vložena zasebna tožba - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Po spremembi opisa in pravne opredelitve kaznivega dejanja je okrožna državna tožilka umaknila obtožni predlog, ker se tako spremenjeno kaznivo dejanje preganja na zasebno tožbo. V tem primeru se je oškodovančeva v zakonskem roku treh mesecev (1. odstavek 52. člena ZKP) podana kazenska ovadba štela za pravočasno vloženo zasebno tožbo.
Upravičeni tožilec nikdar ne more prevzeti in nadaljevati postopka, ki ga je uvedel neupravičeni tožilec.
ZIZ člen 15, 24, 34, 35, 35/1.ZPP člen 17, 25, 25/2.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršilni postopek - nadaljevanje postopka zoper pravnega naslednika dolžnika - novo sredstvo izvršbe
Sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi predloga za izvršbo, je pristojno tudi za odločanje o predlogu za nadaljevanje izvršbe zoper pravnega naslednika prvotnega dolžnika in z novimi sredstvi izvršbe.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 9, 9/1.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - sovražna propaganda - kaznivo dejanje zoper javni red in ljudsko oblast
Ker opis ravnanja, ki se očita obsojencem, ne predstavlja niti propagande niti agitacije, še manj pa pozivanja k nasilnemu zrušenju obstoječe državne ureditve, ni podano kaznivo dejanje po 1. odstavku 9. člena ZKLD.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
Samo okoliščina, da gre za sodišči z istim sedežem, ki sta tudi locirani v isti stavbi, ne kaže na obstoj nevarnosti, da bi zaradi vplivanja tožničine matere mogla biti ogrožena nepristranskost sojenja.
izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPod - obstoj izvršilnega naslova - pravnomočna sodna odločba - res iudicata - univerzalno pravno nasledstvo - odgovornost družbenikov - pravni interes za tožbo zoper družbenike izbrisane družbe - zavrženje tožbe - pravno mnenje
Univerzalno pravno nasledstvo ima za posledico tudi učinkovanje pravnomočne sodbe na univerzalne naslednike, kar pomeni, da gre v tem primeru za že razsojeno zadevo.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršilni naslov - ugovor zoper sklep o izvršbi - razlogi za ugovor - uradni preizkus pritožbenega sodišča - razlaga zakona
Uradni preizkus ugovornih razlogov na pritožbeni stopnji je tudi pred uveljavitvijo novele ZIZ-A zajemal ugovorni razlog iz 2. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, da predložena listina ni izvršilni naslov.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
Bližnje sorodstveno razmerje pravdnih strank z eno od strojepisk na stvarno in krajevno pristojnem sodišču samo po sebi ni okoliščina, ki bi kazala na obstoj nevarnosti, da bi zaradi morebitnega poskusa vplivanja strojepiske mogla biti ogrožena nepristranskost sojenja.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 3.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - prepovedan prehod čez državno mejo
Prvi kazenskopravni predpis, ki je določil kaznivo dejanje v zvezi s prehodom državne meje, je bil Kazenski zakonik iz leta 1951. Sodišče je zato z obsodbo J.W. za navedena dejanja, ki naj bi bila storjena v letu 1946, ravnalo v nasprotju z načelom zakonitosti in ga obsodilo za dejanja, ki po zakonu niso bila kazniva dejanja.
Kaznivo dejanje zoper narod in državo po 3. členu ZKLD mora v svojem opisu vsebovati dejstva in okoliščine, iz katerih izhaja, da je bil cilj inkriminiranega ravnanja obsojencev takšen, kot ga določa vsebina 2. člena ZKLD.
davek od osebnih prejemkov - posamezni bruto prejemek
Ker pojem "posamezni bruto prejemek" ni definiran, ni mogoče pod tem pojmom šteti vse prejemke, ki jih naročnik storitve izplača za opravljene storitve isti osebi.
Določba drugega odstavka 707. člena ZOR širi krog zavezancev za plačilo licenčnine s pridobitelja licence še na pridobitelja podlicence. Določba predstavlja posebno ureditev, ki odstopa od splošne ureditve po prvem odstavku. S tem, da je navedena določba razširila krog zavezancev za plačilo licenčnine (samo) na pridobitelja podlicence, res ni izključila morebitnih zahtevkov, ki jih ima dajalec licence do katerekoli druge osebe; s pogojem, da obstaja druga materialnopravna podlaga za zahtevek do takšne osebe. Takšne materialnopravne podlage pa tožbene navedbe ne podpirajo.
ZIZ člen 15, 24, 34, 35, 35/1.ZPP člen 17, 25, 25/2.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - krajevna pristojnost - novo sredstvo izvršbe - nadaljevanje izvršbe zoper pravnega naslednika dolžnika
Sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi predloga za izvršbo, je pristojno tudi za odločanje o predlogu za nadaljevanje izvršbe zoper pravnega naslednika prvotnega dolžnika in z novimi sredstvi izvršbe.
Kadar upnik predlaga več sredstev izvršbe, pa je med njimi tudi izvršba na nepremičnino, je izključno krajevno pristojno sodišče, ki je pristojno za odločanje o tem izvršilnem sredstvu.
Upravljalec hotela, ki z vrvico pred recepcijo onemogoči vstop v hotel, mora s skrbnostjo dobrega strokovnjaka vabljenemu gostu označiti rezervni dostop. Če tega ne stori, odgovarja za škodo, ki jo gost utrpi pri prestopanju vrvice zaradi padca.