pridobitev stanovanjske pravice - vojaško stanovanje - razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba poveljstva garnizona (stanovanjskega organa JLA) - stanovanjska pravica na dveh stanovanjih - obstoj veljavne pravne podlage - tožba na izpraznitev stanovanja
Ob odsotnosti veljavne odločbe o dodelitvi stanovanja je pravilen zaključek, da toženka po določbah tedaj veljavnega Zakona o stanovanjskih razmerjih ni pridobila stanovanjske pravice na spornem stanovanju. Pridobiti pa je niti ne bi mogla, saj je že imela stanovanjsko pravico na stanovanju št. 35. Po 12. členu ZSR bi bila pridobitev stanovanjske pravice še na enem stanovanju nezakonita. Končni zaključek je, da toženka uporablja sporno stanovanja nezakonito, brez veljavne pravne podlage, zato je utemeljena odločitev o izpraznitvi stanovanja.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - uporaba solastniškega dela nepremičnine - določitev imetnika pravice uporabe v nepravdnem postopku - razvezana zakonca - bivanje otrok solastnika v nepremičnini - preživnina
Toženkin pravni naslov (odločba nepravdnega sodišča) za uporabo tožnikovega solastninskega deleža ni hkrati tudi podlaga za brezplačno uporabo solastnega stanovanja. Pri odločanju o uporabnini je lahko pravno pomembno dejstvo, da stanovanje uporabljata skupaj s toženko še skupna otroka pravdnih strank, za katera tožnik plačuje preživnino.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 9, 9/1.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - sovražna propaganda - kaznivo dejanje zoper javni red in ljudsko oblast
Ker opis ravnanja, ki se očita obsojencem, ne predstavlja niti propagande niti agitacije, še manj pa pozivanja k nasilnemu zrušenju obstoječe državne ureditve, ni podano kaznivo dejanje po 1. odstavku 9. člena ZKLD.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršba na nepremičnine
Za odločitev o predlogu za izvršbo na nepremičnino in za samo izvršbo je res krajevno pristojno sodišče, na katerega območju je nepremičnina, kar pa ne velja v primeru, kadar je ta nepremičnina navedena med ostalimi nepremičninami, glede katerih se predlaga izvršba, na drugem in naslednjih mestih.
prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek - pravni učinki sodne odločbe, ki je razveljavila določilo kolektivne pogodbe in ni bila objavljena
S sodbo delovnega in socialnega sodišča se je poseglo v pravice nedoločenega kroga oseb, saj je bila razveljavljena splošna in abstraktna norma 2. odstavka 17. člena SKPGD, ki navzven povzroča pravne učinke. Zato jo je po vsebini šteti za predpis, in bi morala biti objavljena v uradnem glasilu, kot to za predpise zahteva 154. člen Ustave RS. Šele z objavo bi postala pravno učinkovita in veljavna ter bi se smela uporabljati.
ZIZ člen 15, 24, 34, 35, 35/1.ZPP člen 17, 25, 25/2.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršilni postopek - nadaljevanje postopka zoper pravnega naslednika dolžnika - novo sredstvo izvršbe
Sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi predloga za izvršbo, je pristojno tudi za odločanje o predlogu za nadaljevanje izvršbe zoper pravnega naslednika prvotnega dolžnika in z novimi sredstvi izvršbe.
povrnitev gmotne škode - izgubljeni dobiček - izračun izgubljenega dobička - ugotovitev obsega poslovanja pred škodnim dogodkom - pravni standard
Ker predstavlja izgubljeni dobiček razliko pred tistimi prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo in tistimi dohodki, ki bi v zvezi s temi prihodki nastali, je pravo izhodišče za njegovo ugotavljanje obseg poslovanja, o katerem sklepamo na podlagi podatkov o poslovanju v preteklosti. Ob dejstvu, da je tožnik avtoprevoznik, pomeni to obseg opravljanja avtoprevozništva v preteklih obdobjih. Za to obdobje je treba ugotoviti obseg prihodkov od poslovanja, zmanjšan za davek na dodano vrednost. Od prihodkov je treba odšteti odhodke, vendar le tiste, ki spadajo v kategorijo t.i. variabilnih stroškov.
zahteva za varstvo zakonitosti - pravni interes - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti - stečajni postopek nad invalidskim podjetjem - predhodno soglasje Vlade RS
Predhodno soglasje Vlade Republike Slovenije je procesna predpostavka za začetek stečajnega postopka nad invalidskim podjetjem.
Tožeča stranka izpodbija dve pravni dejanji sklenitve asignacijske pogodbe. Torej se zahtevka ne opirata na isto dejansko podlago (na isto asignacijsko pogodbo). Zato je treba dovoljenost revizije presojati za vsak zahtevek (vsako asignacijo) posebej.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
Samo okoliščina, da gre za sodišči z istim sedežem, ki sta tudi locirani v isti stavbi, ne kaže na obstoj nevarnosti, da bi zaradi vplivanja tožničine matere mogla biti ogrožena nepristranskost sojenja.
Določba drugega odstavka 707. člena ZOR širi krog zavezancev za plačilo licenčnine s pridobitelja licence še na pridobitelja podlicence. Določba predstavlja posebno ureditev, ki odstopa od splošne ureditve po prvem odstavku. S tem, da je navedena določba razširila krog zavezancev za plačilo licenčnine (samo) na pridobitelja podlicence, res ni izključila morebitnih zahtevkov, ki jih ima dajalec licence do katerekoli druge osebe; s pogojem, da obstaja druga materialnopravna podlaga za zahtevek do takšne osebe. Takšne materialnopravne podlage pa tožbene navedbe ne podpirajo.
Upravljalec hotela, ki z vrvico pred recepcijo onemogoči vstop v hotel, mora s skrbnostjo dobrega strokovnjaka vabljenemu gostu označiti rezervni dostop. Če tega ne stori, odgovarja za škodo, ki jo gost utrpi pri prestopanju vrvice zaradi padca.
davek od osebnih prejemkov - posamezni bruto prejemek
Ker pojem "posamezni bruto prejemek" ni definiran, ni mogoče pod tem pojmom šteti vse prejemke, ki jih naročnik storitve izplača za opravljene storitve isti osebi.
povrnitev negmotne škode - objektivna in krivdna odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca - višina denarne odškodnine
Tožnikov prispevek k škodnemu dogodku je pravilno ocenjen - tako s stališča stopnje njegove malomarnosti, kot s stališča krivdnega ravnanja tožene stranke. Ne zato, da bi predstavljalo podlago njene odškodninske odgovornosti (ta je namreč objektivna) marveč kot dejavnik, ki zmanjšuje oškodovančev krivdni prispevek k škodnemu dogodku.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 3.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - prepovedan prehod čez državno mejo
Prvi kazenskopravni predpis, ki je določil kaznivo dejanje v zvezi s prehodom državne meje, je bil Kazenski zakonik iz leta 1951. Sodišče je zato z obsodbo J.W. za navedena dejanja, ki naj bi bila storjena v letu 1946, ravnalo v nasprotju z načelom zakonitosti in ga obsodilo za dejanja, ki po zakonu niso bila kazniva dejanja.
Kaznivo dejanje zoper narod in državo po 3. členu ZKLD mora v svojem opisu vsebovati dejstva in okoliščine, iz katerih izhaja, da je bil cilj inkriminiranega ravnanja obsojencev takšen, kot ga določa vsebina 2. člena ZKLD.
izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPod - obstoj izvršilnega naslova - pravnomočna sodna odločba - res iudicata - univerzalno pravno nasledstvo - odgovornost družbenikov - pravni interes za tožbo zoper družbenike izbrisane družbe - zavrženje tožbe - pravno mnenje
Univerzalno pravno nasledstvo ima za posledico tudi učinkovanje pravnomočne sodbe na univerzalne naslednike, kar pomeni, da gre v tem primeru za že razsojeno zadevo.