dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - imenovanje predsednika okrožnega sodišča
Revident na zahtevani način izpostavlja le vprašanje kršitve 75. člena ZUP v zvezi s Poslovnikom Sodnega sveta. Ta kršitev se nanaša na pravilnost in zakonitost postopka izdaje izpodbijanega upravnega akta, kar pa ni predmet revizijske presoje, zato zgolj iz tega razloga revizije ni mogoče dovoliti. Kakšnega drugega pravnega vprašanja, ki bi bilo pomembno za obravnavano zadevo, pa revident v reviziji ne izpostavi na zahtevani način. Zato tudi ne more uspeti s trditvijo o različnih stališčih sodišča prve stopnje, ki naj bi jih v tej zadevi sprejelo v sodbi, izdani v prejšnjem postopku in v izpodbijani sodbi.
pritožba v upravnem sporu - dejansko stanje - obseg pritožbenega preizkusa
Pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v obravnavanem primeru ni dopusten. V skladu s položajem in vlogo Vrhovnega sodišča v sistemu upravnega spora, se v pritožbenem postopku presoja Vrhovnega sodišča omejuje na presojo pravilnosti in zakonitosti sodbe Upravnega sodišča kot sodišča prve stopnje. V skladu s prvim odstavkom 75. člena ZUS-1 se tako v pritožbenem postopku pred Vrhovnim sodiščem zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja izpodbija sodba sodišča prve stopnje, ki je posledično tudi predmet pritožbene presoje. Upravni akt je kot predmet presoje sodišča prve stopnje v presojo Vrhovnega sodišča vključen le posredno in omejeno glede na opravljeno prvostopenjsko presojo v upravnem sporu. Tako je lahko predmet pritožbene presoje samo dejansko stanje, ki ga je v svojem postopku ugotovilo sodišče prve stopnje, in ne dejansko stanje, ki ga je ugotovila tožena stranka v postopku izdaje upravnega akta.
Uredba (EU) št. 604/2013 z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 12, 13, 13/1, 18, 18/1, 19, 19/2, 27, 27/1.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici – Dublin III – učinkovitost pravnega sredstva prosilca – razlogi za sprejem odgovornosti – prihod po koridorski poti – ponovno odločanje o priznanju mednarodne zaščite – ponovni sprejem
Ker odločitev države članice (v tem primeru Slovenije), da ne bo obravnavala prošnje, temelji na prevzemu odgovornosti s strani druge države članice, je po presoji Vrhovnega sodišča bistveno, da med njima obstoji soglasje ne le o vprašanju, katera država je odgovorna, ampak tudi o pravni podlagi te odgovornosti in s tem povezanimi okoliščinami konkretnega primera, ki narekujejo uporabo posamezne določbe uredbe Dublin III oziroma na katerih temelji pristanek druge države članice. Le tako je jasno, kaj je podlaga za obojestransko sprejeto odločitev (o odgovornosti druge države članice), prosilcu pa omogočena učinkovita uporaba pravnega sredstva.
ZPP člen 339, 339/2. SPZ člen 217, 45. ZTLR člen 54, 30.
dopuščena revizija - priposestvovanje služnosti - čas izvrševanja služnosti - pravni prednik - priposestvovalna doba - sprememba tožbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo
Pri priposestvovanju stvarne služnosti je treba upoštevati splošna pravila, ki veljajo za računanje priposestvovalne dobe za pridobitev lastninske pravice. Zato se v priposestvovalno dobo všteje tudi čas, ko so stvarno služnost izvrševali pravni predniki priposestvovalca.
ZKP člen 148, 148/2, 371, 371/1-8. ZAGA člen 2, 2/1. ZVDAG člen 2, 2/2, 6. ZEPJV člen 6, 25. ZPol člen 59, 61, 63, 64. URS člen 38, 38/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nedovoljen dokaz - prepoznava osumljenca po fotografijah na policiji – osebni podatki – zbiranje podatkov – hramba fotografij – varstvo osebnih podatkov – pravica do zasebnosti
Fotografija je osebni podatek, ki omogoča posameznikovo identifikacijo. Hramba fotografije v policijskih evidencah, čeprav se postopek zoper storilca ni končal s pravnomočno odločbo, s katero bi bilo ugotovljeno, da je storil kaznivo dejanje (ali pa postopek sploh ni bil uveden), lahko pomeni nedopusten poseg v obsojenčevo pravico do informacijske zasebnosti iz prvega odstavka 38. člena Ustave.
Kot je Vrhovno sodišče pojasnilo že v sklepu II Ips 155/2016 z dne 16. 6. 2016, bi ob ugotovitvi, da se vsi v postopek pritegnjeni socialno varstveni zavodi soočijo z enakimi postopkovnimi problemi kot revident, bila edina preostala alternativa v rezervi le še ta, da se socialno varstveni zavod, ki naj osebo sprejme, sploh ne določi - kar pa bi bilo nezakonito in protiustavno.
Zahteva za varstvo zakonitosti zoper ugotovitveno odločbo, s katero je ugotovljeno, da so izpolnjeni pogoji za izročitev tujega državljana tuji državi, ni dovoljena. Postopek za izročitev obdolženega ali obsojenega tujca je urejen v Zakonu o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v 31. poglavju v določbah od 521-537. člena. To je poseben postopek, namenjen ugotavljanju pogojev za izročitev tujega državljana tuji državi na njeno prošnjo. V tem postopku se sodišče ne ukvarja z vprašanji, ki so povezana za ugotavljanje dejanskega stanja in tudi ne odloča o zadevi meritorno. Zato tega postopka ni mogoče enačiti z rednim ali skrajšanim kazenskim postopkom, temveč ga je po njegovi vsebini treba šteti kot posebno obliko mednarodne pravne pomoči, ki je predpisana v že omenjenih določbah. Zakon o kazenskem postopku izrecno v 528. členu določa kot pravno sredstvo le pritožbo in ne predvideva izrednih pravnih sredstev zoper pravnomočne sklepe o dovoliti izročitve in tudi ne odkazuje na smiselno uporabo drugih določb ZKP glede izrednih pravnih sredstev zoper takšno odločbo. S predvidenim pravnim sredstvom pritožbe zoper odločitev o izpolnjevanju pogojev za izročitev je zagotovljena ustavna pravica do učinkovitega pravnega sredstva (25. člen Ustave Republike Slovenije).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodnik organizacijske enote stvarno pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Okoliščina, da je stranka tega postopka sodnik okrajnega sodišča, ki je organizacijska enota sicer stvarno in krajevno pristojnega okrožnega sodišča za odločanje v zadevi, je - upoštevaje tudi v predlogu opisano poznanstvo med sodniki ter način povezanosti in komuniciranja ob izpolnjevanju službenih obveznosti sodnikov istega sodnega okrožja - tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča v pomenu določbe 67. člena ZPP.
povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - nesreča pri delu - objektivna odgovornost - odgovornost delodajalca - padec z lestve
Dela čistilke in uporaba lestve (v zaprtem prostoru) ni mogoče kvalificirati kot nevarno dejavnost.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2. ZDavP-2 člen 68, 68/5.
dovoljenost revizije - odmera davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 - pomembno pravno vprašanje - jasna zakonska določba - določitev davčne osnove
Vprašanje po presoji Vrhovnega sodišča ni pomembno pravno vprašanje v obravnavani zadevi. Odločitev sodišča prve stopnje namreč ne temelji na materialnopravnem stališču, da premoženje, ki ga ima davčni zavezanec v tujini, ne tvori davčne osnove po petem odstavku 68. člena ZDavP-2. Nadalje je glede na ureditev, ki jo določa peti odstavek 68. člena ZDavP-2, jasno, da se pri določitvi davčne osnove po predmetnem členu upošteva vse premoženje davčnega zavezanca, torej tudi tisto, ki se nahaja v tujini.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2008111
ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2. KZ-1 člen 158, 158/1, 158/2, 160.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – izvajanje dokazov – razlogi o odločilnih dejstvih – zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – kazniva dejanja zoper čast in dobro ime – razžalitev – žaljiva obdolžitev – dokaz resnice
Objava žaljivega komentarja pod novico, objavljeno na spletni strani regijskega glasila, izpolnjuje zakonski znak kaznivega dejanja razžalitve po drugem odstavku 158. člena KZ-1.
Zapis vsebine razgovora je nujni sestavni del ekspertize, ki omogoča diagnostično oceno, ni pa tak zapis nikoli dokaz v procesnopravnem smislu in nima nobene dokazne vrednosti, saj mora sodišče za dokazovanje pravno relevantnih dejstev, za katera potrebuje posebno strokovno znanje, odrediti izvedenstvo in po potrebi izvesti dokaz z zaslišanjem izvedenca.
Po določbi prvega odstavka 374. člena ZKP se sme, med ostalim, sodba izpodbijati zaradi odločbe o kazni, če z njo sicer ni bila prekoračena zakonska pravica (5. točka 372. člena ZKP), vendar sodišče ni pravilno odmerilo kazni glede na okoliščine, ki vplivajo na to, ali naj bo kazen večja ali manjša, in zaradi tega, ker je sodišče uporabilo določbe o omilitvi kazni, o odpustitvi kazni, o pogojni obsodbi ali sodnem opominu ali ker teh določb ni uporabilo, čeprav so bili za to podani zakonski pogoji. Nepravilna odmera kazni ali nepravilna izbira kazenske sankcije se ob upoštevanju te določbe lahko izpodbija le s pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje. Slednje je povsem razumljivo, ker je vezana na ugotovitev in presojo vseh okoliščin, ki vplivajo na njeno odmero (49. člen KZ-1).
darilna pogodba - veljavnost pogodbe - darilo za primer smrti - oblika pogodbe - obličnost ad valorem - notarski zapis - zapisna priča sestra pogodbenih strank
Obličnost je pri darilni pogodbi za primer smrti določena kot pogoj za njeno veljavnost (ad valorem). To pomeni, da če nekaj manjka, je pogodba nična (enako kot je oporoka kot strogo obličen osebni pravni posel, če nekaj manjka nična).
V obravnavani zadevi je pri sestavi spornih notarskih zapisov kot zapisna priča sodelovala oseba, ki po zakonu ne bi smela sodelovati kot zapisna priča. To pomeni, da pri sestavi notarskih zapisov niso bile izpolnjene vse obličnostne zahteve in da sporna darilna pogodba za primer smrti in aneks k njej nista bila sklenjena v obliki notarskega zapisa, ter da sta zato nična.
Zdravniška napaka nedvomno je povzročila nastanek škode tožnici v obliki preživljanja otrok, ki ga sama ob njihovem rojstvu ni bila finančno zmožna. Vendar pa bi bilo stališče, da je toženkina odgovornost za preživljanje dvojčkov neodvisna od tožničinih finančnih zmožnosti, nepravična in v nasprotju z namenom odškodnine. Rojstva zdravih otrok namreč ni moč označiti za škodo, zato je vprašanje škode povezano zgolj z njihovim preživljanjem, ki za starša (ki otrok ni želel) predstavljajo neobičajno veliko finančno breme.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0018532
URS člen 22. ZPP člen 339, 339/2-8, 351, 351/2. OZ člen 39, 40.
dopuščena revizija - darilna pogodba - kavza - nedopusten nagib - odpadla kavza - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - pravica do izjave v postopku - načelo kontradiktornosti - sklepčnost tožbe - sodba presenečenja - procesna skrbnost stranke
Stranki mora biti omogočeno, da ob potrebni skrbnosti spozna, s katerih pravnih vidikov bo sodišče obravnavalo zadevo. Vendar iz ustavne pravice do izjave v postopku ne izhaja „pravica do pravnega pogovora“ strank s sodiščem, pač pa le, da je sodišče dolžno preprečiti sodbo, ki bi kljub njihovi zadostni skrbnosti stranke presenetila (t.i. sodbo presenečenja).
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - odvetnik - zastopanje - pooblastilo za vložitev predloga za dopustitev revizije - novo pooblastila - datum pooblastila - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Obveznost predložitve novega pooblastila za predlog za dopustitev revizije pomeni, da pooblastilo izvira iz časa, ko je stranki nastala pravica do vložitve tega izrednega pravnega sredstva.
dovoljenost revizije - davčna izvršba - zelo hude posledice niso izkazane - potrdilo o znesku pokojnine
Trditveno in dokazno breme glede obstoja pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revident izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal, saj zgolj navedba in potrdilo o znesku pokojnine, ki jo mesečno prejema revident, brez izkazovanja njegovega siceršnjega premoženjskega stanja, Vrhovnemu sodišču ne omogočata preizkusa, ali izterjava davka v obravnavani zadevi za revidenta predstavlja zelo hudo posledico.
ZKP člen 289, 289/1, 311, 340, 340/1-1, 355/1, 420, 420/2. EKČP člen 6, 6/3-b. URS člen 29, 29-3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - pravica do poštenega postopka – načelo neposrednosti - zaslišanje obremenilnih prič - navzočnost obdolženca pri zaslišanju priče – zaslišanje priče pred zaprošenim tujim sodiščem - branje zapisnika o izpovedbi priče
Obdolženec mora imeti v primeru, ko je izpovedba priče oziroma zagovor soobdolženca edini dokaz ali dokaz, na katerem v odločilni meri temelji obsodilna sodba, realno možnost, da vsaj enkrat v postopku preveri resničnost in zanesljivost oziroma verodostojnost izpovedb prič (ali zagovorov soobdolžencev) oziroma, da je vsaj enkrat navzoč pri izvedbi tega dokaza, to je tedaj, ko priča ali soobdolženec daje izjavo.